Izraz "registracija" je biL po navedbah Kresalove v pripombah ministrstva za notranje zadeve na družinski zakonik leta 2009 z razlogom podan v narekovajih.

Ministrstvo nikjer ne izraža mnenja niti o tem, "da bi bil začetek trajanja take zunajzakonske skupnosti vezan na formalno izjavo volje obeh partnerjev pred državnim organom, še manj pa, da bi bila registracija podlaga za razlikovanje med tistimi, ki se registrirajo, in tistimi, ki se ne". Prav to pa je glavni očitek dopolnilu SDS, je v odzivu pojasnila Kresalova.

Ob tem dodaja, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve med postopkom usklajevanja pojasnilo, da je čas trajanja zunajzakonske skupnosti že urejen v posameznih področnih zakonih, zato v nadaljevanju o pripombi ni bilo več razprave.

"Če se je SDS pri sprejemu tega amandmaja res oprl na to pripombo MNZ, potem pričakujemo, da bodo v nadaljevanju zakonodajnega postopka po prejemu tega pojasnila vložili amandma, ki bo odpravil necivilizacijske spremembe, ki so jih sprejeli v torek," je sklenila predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Kresalova.

Poslanci so v torek sprejeli dopolnilo k družinskemu zakoniku glede zunajzakonske skupnosti. To bi bila življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oz. se jima v tej zvezi rodi otrok.

Sprejetje dopolnila je močno razburilo LDS in tudi SD, na ostre besede predsednice LDS Katarine Kresal pa so se burno odzvali v opoziciji. V SDS obsojanj ne razumejo. France Cukjati (SDS) je zatrdil, da je prav tako definicijo zunajzakonske skupnosti predlagal MNZ v pripombah na zakonik.

Kresalova je danes tudi napovedala, da LDS ne bo podprl kompromisne različice zakonika.

V Zares verjamejo, da bodo sprejeto dopolnilo v tretji obravnavi zakonika popravili, saj je bilo po ocenah Vita Rožeja sprejeto bolj po pomoti in zato "pretirana dramatičnost ni na mestu". Strinja pa se s tem, da bi bila registracija zunajzakonske skupnosti, v kateri se zadnja leta rodi več kot polovica otrok, poseg v svobodo posameznika.

Poslanec ocenjuje, da je kompromisna različica zakonika velik korak naprej, ki rešuje 95 odstotkov težav, s katerimi se v srečujejo istospolni pari. To, dodaja, vedo tudi v LDS. "Če se jim zdi vredno, da zaradi kompromisa zavrnejo ves zakonik, je to njihova presoja, posledice pa njihova odgovornost," je Rožej dejal za STA.

"Napad Kresalove na sprejeto dopolnilo kaže na to, da Kresalova preferira marginalne skupine in zanemarja splošno ljudsko mnenje", pa je za STA ocenil prvak SNS Zmago Jelinčič. Če LDS zavrne cel zakon, to po njegovih ocenah pomeni, da jim ni bil namen urediti razmer na tem področju, ampak vriniti v zakonik bonitete za istospolne partnerje. Sam meni, da je med poslanci dovolj razuma, da bodo zakonik zavrnili.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik se strinja s Kresalovo, da je treba zakonik zavrniti, vendar ima SLS za to druge razloge. Vrednote SLS, vrednota družine, namreč ni primerljiva s tem, "kar v LDS pojmujejo vrednote". Presečnik meni, da je registracija zunajzakonske skupnosti dodatna pravna varnost za te pare, država lahko tako prepreči izigravanja zakonodaje. Zakonik bo brez LDS in opozicije po ocenah SLS težko sprejet, čeprav se bojijo, da bo koalicija do tretjega branja "strnila vrste".

Dopolnilo glede registracije zunajzakonske skupnosti sprožilo burne odzive

Sprejetje dopolnila k družinskemu zakoniku glede registracije zunajzakonske skupnosti je močno razburilo koalicijo, na ostre besede predsednice LDS Katarine Kresal pa so se burno odzvali v opoziciji. V SDS obsojanj ne razumejo, saj je po besedah Franceta Cukjatija prav tako definicijo zunajzakonske skupnosti predlagal MNZ v pripombah na zakonik.

Usoda družinskega zakonika postaja vse bolj negotova. LDS je danes napovedala, da kompromisne različice ne bo podprla. Kot poseganje v svobodo posameznika so označili tudi dopolnilo k zakoniku glede zunajzakonske skupnosti. To bi bila življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oz. se jima v tej zvezi rodi otrok.

Cukjatija odziv LDS čudi

Franceta Cukjatija (SDS) odziv LDS čudi. Kot je pojasnil v izjavi za javnost v DZ, je ministrstvo za notranje zadeve leta 2009 v pripombah na predlog zakonika pri četrtem členu predlagalo natančnejšo definicijo pojma zunajzakonske zveze. Po predlogu je bila to "dalj časa trajajoča skupnost". V posameznih postopkih, v katerih je odločitev o pravicah ali dolžnostih odvisna od vprašanja obstoja te skupnosti, pa bi bilo z natančnejšo definicijo to lažje ugotavljati.

"Menimo, da bi bilo potrebno razmišljati v smeri registracije te skupnosti," so na MNZ navedli v pripombah. Cukjati bi prav glede na to od ministrstva "pričakoval bolj trezen odziv". Če bo LDS glasoval proti zakoniku, pa se "jim bomo v SDS pridružili", je še pristavil.

Z dopolnilom želijo po njegovih trditvah le urediti status zunajzakonske zveze, s čimer bi bila svoboda parterjev večja, pravica šibkejšega ob morebitni prekinitvi zveze pa bolj zaščitena v pravnih postopkih. Obenem v SDS menijo, da država ne more paru vsiljevati statusa.

SD: Gre za že uveljavljeno prakso

V SD sprejetje dopolnila sporoča, "da se je voz liberalizacije in varovanja človekove pravice do svobode odločanja posameznika obrnil nazaj in pričel najedati pravice zunajzakonskih skupnostih, pridobljenih že pred 35 leti". Po navedbah SD je že uveljavljena praksa, da se zunajzakonski zvezi priznava povsem enak paket pravic kot uradno sklenjeni zakonski zvezi.

Menijo, da je dopolnilo "ne le skregano z logiko in realnostjo današnjega časa kot tudi samim bistvom demokratične družbe, temveč še več; to nas spominja na čas, ko je Katoliška cerkev, v vse pore družbeno-civilne sfere zlasti družine, vsiljevala svojo ideologijo in svojo resnico, ki pa ni nujno sveta in sprejemljiva za vse".

V SD zagotavljajo, da bodo storili vse, da se časi, "ko so bili otroci zunajzakonskih zvez ožigosani za pankrte in potisnjeni na rob družbe, nikoli več ne vrnejo". Napoved LDS, da ne bo podprl zakonika, za SD ni presenečenje. Še vedno pa upajo, da bo na koncu "prevladal trezen razmislek, da se sprejemajo tudi te rešitve, ki so v sozvočju z današnjo družbeno in politično realnostjo ter demokratičnimi standardi", so zapisali.

Sprejetje omogočili glasovi DeSUS

Sprejetje dopolnila so v torek omogočili glasovi DeSUS. Franc Jurša je za STA zatrdil, da DeSUS s tem ni "nagajal koaliciji", saj je stranka v opoziciji in ne glasuje tako, kot bi nekdo narekoval. Za večino v poslanski skupini je kompromisna različica sprejemljiva, čeprav imajo posamezni poslanci pomisleke. O tem se bodo še poskušali poenotiti, sicer pa bodo glasovali po svoji vesti.

To, kar so sprejeli kot kompromisno različico, je po njegovih besedah v nekaterih državah že uveljavljeno, vendar osebno meni, da z našo miselnostjo še nismo tako daleč.

V Mladi Sloveniji - podmladku NSi se ne strinjajo z mnenjem Kresalove, "da je sprejetje dopolnila napad na temeljne vrednote in da se zaradi tega Slovenija vrača nazaj". V MSi so prepričani, da je prav družina, "ki je s predlogom zakonika najbolj na udaru", temeljna vrednota Slovencev. Ob tem se sprašujejo, "kaj so temeljne vrednote Kresalove in njene stranke, ki jih vseskozi poudarja".

Kresalova: LDS ne bo podprla kompromisne različice družinskega zakonika

V LDS so zgroženi nad odločitvijo poslancev, ki so v torek sprejeli dopolnilo SDS k družinskemu zakoniku glede registracije zunajzakonske skupnosti. To je brezmejni nesmisel in napad na svobodo posameznika o tem, kako bo živel, pravi predsednica LDS Katarina Kresal. Zatrdila je, da LDS ne bo podprl kompromisne različice družinskega zakonika.

Očitno se v naši državi lahko zgodi, da izgubimo vrednote, ki so se nam zdele same po sebi umevne, je na današnji novinarski konferenci dejala Kresalova. Ob tem dodaja, da nova koalicija očitno že kaže svoj obraz.

Poslanci so namreč v torek v drugem branju zakonika z 41 glasovi za in 40 proti sprejeli dopolnilo SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oz. se jima v tej vezi rodi otrok.

Po besedah Kresalove je dopolnilo, pri katerem so pretehtali glasovi DeSUS, napad na temeljne vrednote, "na katerih smo zgradili našo državo in smo si jih pridobili že pred desetletji", je "nedopustno poseganje države v sfero zasebnega" in napad na svobodo posameznika. Le strah nas je lahko, kaj lahko še sledi od take nenačelne koalicije, je ocenila predsednica LDS.

Kot je pojasnila, se vračamo zelo daleč nazaj, saj je bila zunajzakonska skupnost priznana kot nekaj dobrega, sedaj pa želijo to spremeniti. Nenazadnje tako dopolnilo glede zunajzakonskih skupnosti po njenih besedah posega v njeno življenje. "Očitno se konzervatizem vrača na velika vrata," ugotavlja Kresalova.

Tako dopolnilo je po njenih besedah še en dodaten razlog, zaradi katerega zakonika LDS ne bo podprl, če bo tudi končno predlagan v taki obliki.

Zalar "kot državljan šokiran"

Predsednik odbora za pravosodje pri LDS in minister za pravosodje Aleš Zalar je "kot državljan šokiran" in ne more verjeti, "da se nam kaj takega dogaja, tak križarski pohod na temeljne vrednote, med drugim na svobodno izbiro posameznika, s kom bo živel, v kakšni obliki in kako bo žive". Svoboda se nam sedaj po njegovih besedah omejuje na najbolj elementarnih področjih, na katerih smo svobodo razvili skozi desetletja.

"Urejena družba se ne meri po tem, kako dobro je regulirana, temveč po tem, koliko je posameznik svoboden od oblasti," je dejal Zalar. Takšnega zakonika v LDS ne sprejemajo in bodo, zatrjuje Zalar, storili vse, da taka ureditev ne bo sprejeta. Dopolnilo glede zunajzakonskih skupnosti po njegovem mnenju postavlja večino državljanov oziroma parov v drugorazredni položaj.

Po ocenah Kresalove je namen predlagateljev v torek sprejetega dopolnila jasen; predvsem dati bistveno večjo težo zakonski zvezi, ki kot osnovni namen opredeljuje ustvarjanje družine. Vzporednice s tem, kje so te vrednote posebej pomembne, "pač ne moremo spregledati", meni.

"To je strašanski korak nazaj, korak v neko enoumje, v zaprtost, ozkogledost, nasprotje vsake svobodomiselnosti in znak države, v kakršni si nikakor ne želim živeti," ocenjuje Kresalova.

LDS ni pristal niti na kompromis glede istospolnih zvez

LDS ne pristane niti na kompromis glede istospolnih zvez, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji otroka drugega. Predlog je pridobil podporo SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa je zakonik izgubil podporo LDS.

V LDS so prepričani, da je končni cilj nasprotnikov zakonika, da iz njega "vržejo istospolne in zunajzakonske pare".

Če bo zakonik že padel na referendumu, naj po besedah Kresalove "pade vsaj s pokončno glavo, ne pa z nekim grdim kompromisom". Če obstaja kakršna koli možnost, da ustavno sodišče prepove tak referendum, pa ga bo po njenih ocenah prepovedal le, če bo zakon ustaven - "če pa že sprejmemo neustaven zakon, nam res ni nobene pomoči".

Medtem LDS ne sprejema vnaprejšnje krivde za padec take ali drugačne oblike zakonika. Kot je dejala Kresalova, LDS v tej zgodbi ni neznanka in je njihovih pet glasov moč prešteti vnaprej. "Če je šla koalicija naprej brez naših glasov, potem mora vedeti, s čim gre naprej in naj pač poskrbi, da ima zadostno večino," je ostra Kresalova.

DeSUS pa je po njenih besedah že povedal, da ni več v koaliciji. In v LDS se čudijo, "kako da se v koaliciji ne znamo odločiti, kaj to pomeni. Mogli si bomo naliti čistega vina", je še dejala predsednica LDS.

Za ministrstvo za delo sprejeta definicija zunajzakonske zveze nedopustna

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opozarja na nedopustnost in neizvedljivost v torek sprejete definicije zunajzakonske zveze. Kot so napovedali v sporočilu za javnost, bodo pri argumentih proti taki definiciji vztrajali tudi pri tretji obravnavi predloga družinskega zakonika.

Poslanci so namreč v drugem branju zakonika z 41 glasovi za in 40 proti sprejeli dopolnilo SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom oz. se jima v tej zvezi rodi otrok.

Na ministrstvu pa menijo, da registracija zunajzakonske skupnosti, kot je predlagana z dopolnilom, ni v skladu z neformalno naravo zunajzakonske skupnosti, saj gre za pare, ki take formalnosti očitno ne želijo, in jih tudi z zakonom ne gre v to siliti na način, da se z zakonom predpiše obvezno registracijo zunajzakonske skupnosti. Ob tem so opozorili, da v Sloveniji danes že več kot polovica otrok živi v zunajzakonski skupnosti in da so državljani to obliko skupnega življenja, ki jo je vpeljal veljavni zakon pred 35 leti, očitno sprejeli kot ustrezno.

Sprememba definicije zunajzakonske skupnosti je zato po mnenju ministrstva nedopusten poseg v pravice zunajzakonskih partnerjev, ki se ne bodo želeli odločiti za registracijo svoje zveze.

Kot pojasnjujejo, so na mnogih pravnih področjih pravne posledice, ki so pomembne predvsem z vidika šibkejšega partnerja v primeru prenehanja zveze zaradi ločitve ali smrti, vezane na zunajzakonsko zvezo, kot jo opredeljuje družinsko pravo. Hkrati pa bi bila takšna rešitev povsem neusklajena z nekaterimi zakoni, ki pravne posledice za zunajzakonske pare ne vežejo na pojem iz družinske zakonodaje, še dodajajo.

To pomeni pravno, morda tudi ustavno sporno, povsem nedopustno situacijo, ko bodo nekatere pravice neregistriranim zunajzakonskim partnerjem pripadale glede na to, za kakšno zakonodajno nomotehnično obliko normiranja se je pri posameznem zakonu odločil zakonodajalec, zato sklepajo na ministrstvu.

A hkrati na ministrstvu tudi menijo, da sprejetega člena v praksi ni mogoče izvajati, saj je po njihovi oceni besedilo zelo pomanjkljivo, njegova izvedba pa nedorečena.