Invazivne tujerodne vrste so namreč tiste, ki ogrožajo domorodne vrste. Aljaž Gaberšek iz biotehniške fakultete in sodelujoči v akciji je povedal, da najdemo japonski dresnik na Brdu, ob severni ljubljanski obvoznici, pri Igu, na območju Gradaščice, Glinščice in Malega Grabna ter ob Biološkem središču. V mesecu dni zraste do metra visoko in s tem zasenči naše enoletnice. Njegove korenine segajo dva metra globoko in sedem metrov široko ter so tako močne, da lahko predrejo pet centimetrov debel asfalt. "Zemljiščem, kjer raste dresnik, se v tujini razpolavlja vrednost," je dodal Gaberšek. Poleg tega, da se hitro širi, je tudi zelo trdovraten. "Če ni primerno izruvan, ostane del korenike, ki požene novo rastlino; če izruvano rastlino odvržemo v okolici reke, se z vodo prenese in drugje ob vodotoku ponovno razraste. Najučinkoviteje je, da rastlino sekamo ali ruvamo večkrat na leto, saj se tako izčrpa," je pojasnil Gaberšek.
To metodo so ubrali tudi prostovoljci, ostanke rastlin pa so po končanem delu zakurili. Velika Britanija za preprečevanje širjenja vsako leto nameni približno 153 milijonov funtov oziroma 180 milijonov evrov, medtem ko Slovenija državnih sredstev temu še ni namenila.
