Sindikat kmetov Slovenije pa je včeraj kmetijskega ministra Dejana Židana pozval, naj to odredbo prekliče. "Nobene strokovno utemeljene povezave ni med sejanjem razkuženega semena koruze in pomorom čebel. Če bi bila, bi se to dogajalo še kje drugje po Sloveniji, ne le v Pomurju," meni predsednik kmečkega sindikata Roman Žveglič. Boji se tudi, da pristojne inšpekcijske službe delajo tako, "da vzroka pomorov čebel ne bodo ugotovile in da bodo - kot pri šahovski partiji - znova žrtvovale kmeta".

Minister Židan Žvegliču odgovarja, da preklic omenjene odredbe ne pride v poštev. "Vemo, kateri strup je moril, ni pa še odgovora, kako je prišel do čebel, zato smo uvedli načelo previdnosti in začasno prepovedali uporabo nekaterih FFS. Zavedamo se namreč odgovornosti, ki jo imamo do varovanja okolja in zaščite čebel, zato bo ministrstvo tudi v prihodnje upoštevalo načelo previdnosti in primere dobre prakse iz tujine," napoveduje Židan. In dodaja, da bo jutri dobil poročilo o tem, zakaj so bili nekateri insekticidi (poncho in cruiser) za razkuževanje koruznih semen leta 2008 - po množičnem pomoru čebel na območju Domžal - že prepovedani in kaj se je zgodilo, da se je spomladi 2009 stališče administracije spremenilo in je takratni minister Milan Pogačnik znova dovolil njihovo uporabo.

Dr. Borut Bohanec, prodekan ljubljanske biotehniške fakultete, pa opozarja, da evropski kmetijski ministri v Bruslju vztrajno glasujejo proti uporabi gensko spremenjenih sort koruze, ki se po njegovih besedah sama brani pred koruznim hroščem in koruzno veščo, čebelam pa ne škodi. "Zdaj bomo prepovedali insekticid - ki tako in tako ne varuje kaj posebno, saj ličinke hrošča koruzo napadejo kasneje - in zaradi bioplinarn uvedli še bolj množično pridelavo koruze. Kako se bo to končalo," se sprašuje profesor Bohanec.

Prve laboratorijske analize, opravljene v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, so, kot smo že poročali, v mrtvicah čebel in cvetnem prahu odkrile aktivno snov klotianidin, ki jo vsebuje tudi pripravek poncho, s katerim zatirajo koruznega hrošča, z veterinarske uprave pa so včeraj sporočili, da so ostanke nekaterih FFS našli tudi v odvzetih vzorcih medu in cvetnega prahu. Pojasnili so, da so vrednosti teh FFS v medu pod zakonsko dovoljeno mejo, zato je ta neoporečen in njegovega uživanja ne bodo prepovedali, v cvetnem prahu pa so ugotovili nizko vsebnost nekaterih FFS, zato bo za dokončno oceno varnosti mariborski zavod za zdravstveno varstvo opravil oceno tveganja.

Veterinarska uprava je pri čebelarjih, ki so jim pomrle čebele, odvzela štiri vzorce medu s satjem, v katerih so našli aktivno snov tiakloprid, vendar pod zakonsko dovoljeno mejo. Tiakloprid so v sledeh odkrili tudi v enem od dveh vzorcev nektarja. Spomnimo, gre za aktivno snov, ki jo vsebuje nov Bayerjev pripravek biscaya, s katerim je dovoljeno repičnega sijajnika zatirati tudi med cvetenjem oljne ogrščice, saj naj ta insekticid čebelam ne bi bil nevaren. Kljub tem zagotovilom proizvajalca pa je kmetijsko ministrstvo v petek prepovedalo tudi uporabo biscaye v času cvetenja ogrščice.

Po naših informacijah so laboratorijske preiskave v nekaj odvzetih vzorcih cvetnega prahu in čebeljih mrtvic ugotovile tudi aktivno snov kumafos. Med drugim jo vsebujeta pripravka perizin in checkMite, s katerima je v Sloveniji dovoljeno zatirati varoze pri čebelah. Čebelar Milan Meglič, ki prisega na zatiranje čebeljega zajedalca varoja z naravnimi sredstvi, je že lani opozarjal, da je uporaba kumafosa zelo tvegana. Prvič zato, ker gre za kemično sredstvo, ki lahko pušča ostanke v vosku in medu. Drugič pa zato, ker so čebelarji kumafos v preteklosti že uporabljali, na črno - s pripravki, ki niso registrirani za čebele, zato bi bilo lahko zaradi odpornosti čebel zdravljenje s kumafosom po njegovem manj uspešno.