Kdo je zakrivil zadnje množične pomore čebel v Pomurju, ki so se na srečo ustavili, pa včeraj še vedno ni bilo znano. Kmetijska inšpekcija je doslej v mrtvicah našla le insekticid klotianidin in ostanke zdravila z aktivno snovjo kumafos, s katerim pri čebelah zatirajo varoo, kako je klotianidin zašel v čebele, pa pristojni še ugotavljajo.
Leta 2008, ob pomoru čebel na območju Domžal, naj bi se ta snov med setvijo koruznih semen, razkuženih s ponchem, s prahom prenesla na polja s cvetočo oljno ogrščico, kjer so se pasle čebele in se množično zastrupile. Takratni kmetijski minister Iztok Jarc je zato maja 2008 začasno prepovedal uporabo aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam za razkuževanje semen koruze in oljne ogrščice, tudi pripravkov poncho in cruiser, ki jih vsebujeta. Toda Jarčev naslednik Milan Pogačnik je spomladi 2009 to prepoved preklical, in sicer na podlagi strokovnega mnenja Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Tam so ocenili, da ob pazljivi uporabi z insekticidom neoporečno dodelanega semena koruze za zatiranje koruznega hrošča ni dokazov za negativne vplive na okolje. "Težave lahko nastanejo le ob nepravilni dodelavi semena v kombinaciji z uporabo neustreznih sejalnic," piše v strokovnem mnenju KIS iz decembra 2008, pod katerim je podpisan direktor dr. Andrej Simončič. V tem mnenju še piše: "Slovenskemu kmetu je treba omogočiti učinkovito zatiranje škodljivcev v koruzi. Za nadaljevanje prepovedi uporabe aktivnih snovi klotianidin, imidakloprid in tiametoksam za razkuževanje semena koruze v tem trenutku ni dovolj znanstveno ali strokovno utemeljenih razlogov."
Kmetje so morali leta 2009 - pred preklicem prepovedi uporabe poncha in cruiserja - sejalnice za koruzo prilagoditi tako, da med setvijo ne spuščajo v zrak prahu sredstev, uporabljenih za razkuževanje koruznih semen. Kmetijsko ministrstvo je tudi natančno predpisalo, kako je treba ta semena dodelati z insekticidi za zatiranje koruznega hrošča, letos pa se je zgodba ponovila, saj naj bi bil tudi za tokratne pomore kriv prenos klotianidina s koruze na oljno ogrščico. Toda prvi rezultati analiz odvzetih vzorcev koruznih semen tega za zdaj ne potrjujejo. V nemškem laboratoriju so pri treh od dvajsetih prejetih vzorcev koruznih semen potrdili njihovo neoporečno dodelavo, kmetijska inšpekcija pa, kot so nam pojasnili včeraj, prav tako ni odkrila neprilagojenih sejalnic za setev koruze. Preverila je tudi stanje na kmetijah, ki so posejale koruzo v bližinah polj s cvetočo oljno ogrščico, in ugotovila, da je bilo posejane okoli deset odstotkov koruze, razkužene s pripravkom poncho, ki vsebuje aktivno snov klotianidin. Proizvajalec tega semena je Pioneer, dobavitelj pa Interkorn.
Od petka je v času cvetenja oljne ogrščice prepovedana tudi uporaba insekticida biscaya, s katerim zatirajo hrošča na tej rastlini. Proizvajalec Bayer sicer zagotavlja, da to sredstvo za čebele ni nevarno, nasprotno, priporoča celo škropljenje v cvet. Ker gre za sistemični insekticid, ki vsebuje aktivno snov tiakloprid, pa po mnenju poznavalcev ta lahko pride tudi v medičino. Kaj to pomeni za kakovost medu, bodo pokazale analize odvzetih vzorcev pri čebelarjih, katerih čebele so se zastrupile.
