Prvotni predlog družinskega zakonika med poslanci ni imel dovolj podpore, zlasti zaradi izenačevanja istospolne skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zato predlagalo kompromis, po katerem istospolni par lahko sklene partnersko, ne pa zakonsko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden od njiju posvoji otroka drugega.

Ta kompromisni predlog je sicer pridobil glasove SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa je zakonik morebiti izgubil podporo LDS. Obenem ga ne podpirajo niti opozicija niti civilne iniciative, ki opozarjajo na razvrednotenje materinstva in očetovstva. SDS in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok računata na popravke zakonika na plenarni seji DZ, ki bo predvidoma maja, sicer napovedujeta referendum.

SD glede kompromisa poenoten

V poslanski skupini SD so glede kompromisnega predloga poenoteni. Predlog zakonika so podprli ob prvi obravnavi, pa tudi ob drugi na matičnem delovnem telesu, so navedli za STA. Menijo, da je sprejem zakonika potreben, "saj prinaša številne dobre rešitve, s katerimi so otrokove pravice in koristi bolje upoštevane in zavarovane, ter upoštevajo življenjsko realnost sobivanja različnih družin, ki otrokom zagotavljajo varnost in sprejetost - zato jim mora biti zagotovljena tudi enaka obravnava". Zato bodo predlog podprli in odprli možnost, da zakonik zaživi.

V Zares pomislekov glede kompromisnega predloga nimajo, glavne rešitve so dobre, je za STA dejal Vito Rožej. Ocenjuje, da ima tak predlog zagotovo podporo več kot polovice poslancev, je tudi boljši kot zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti in zakon o družinskih razmerjih. Poslanec računa, da bo zakonik sprejet do poletja, morebitno pobudo za referendum pa bi koalicija vložila v ustavno presojo.

LDS: Kompromis je neustaven

V LDS so prepričani, da je kompromis neustaven, vendar so v dilemi ali zaradi enega člena ne podpreti celotnega zakonika. Zato se bodo o tem, kako bodo poslanci LDS glasovali, odločali, ko bodo imeli pred sabo zadnjo različico besedila, so za STA pojasnili v poslanski skupini. O tem, ali bodo v primeru sprejetja zakonika kompromisne člene vložili v ustavno presojo, se bodo izrekli po glasovanju.

Zakonik bodo podprli tudi nepovezani poslanci, je Franc Žnidaršič pojasnil za STA. Kljub razhajanju s koalicijo bodo predlog verjetno soglasno podprli tudi v DeSUS, negotov je le en poslanski glas, pravi Franc Jurša.

SDS in SNS predloga ne podpirata

Vladni "kompromisni" predlog pa ne predstavlja približevanja pričakovanjem SDS. Vnaša celo popolnoma nove "pogruntavščine", ki pomenijo še večjo zmedo, je za STA navedel France Cukjati. SDS je, pravi, predlagal vsebinsko korekten kompromis, ki pa ga je koalicija zavrnila. Sporne člene bo poskušal v DZ še amandmirati. "Če bo koalicija zmogla nekaj več politične volje, bo zakonik še možno popraviti, da bi bil sprejemljiv ne le za manjšino, ampak tudi za večino državljanov," menijo v SDS. Sicer bodo storili vse, da tak, kot je, ne bo sprejet. Zadnja možnost je referendum.

Tudi SNS zakonika ne bo podprl. Resda ima zakon nekaj dobrih rešitev, "vendar zaradi teh ne bomo pristali na gnile kompromise in na neko kvazi liberalistično sprevrženost", je za STA dejal prvak SNS Zmago Jelinčič. Kompromis je bil po njegovem mnenju sprejet zato, da ga bodo lahko izigravali in izpeljali tisto, kar so želeli od samega začetka, pravi, misleč na ustavno presojo zakonika.

SLS nasprotuje predlagani definiciji družine in določbam o posvojitvah otrok, zato je zanje tudi zadnji predlog zakonika nesprejemljiv, je za STA dejal vodja poslancev SLS Jakob Presečnik. Po njihovem mnenju družino sestavljata moški in ženska ter otroci, po predlogu pa je družina življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če skrbi za otroka. V primeru sprejetja predloga in pobude za referendum, ki pa jo prepuščajo civilni družbi, bodo v SLS pozvali k zavrnitvi zakonika.

"Vlada bo sama izsilila referendum"

V civilni iniciativi Za družino in pravice otrok bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi DZ prepričali k zavrnitvi takega predloga. Vodja iniciative Aleš Primc opozarja, da se noben funkcionar, niti premier Borut Pahor, ni odzval povabilu za srečanje z iniciativo, če bo vlada vztrajala pri takem predlogu, pa "bo sama izsilila referendum". Predlog je, tako Primc, "kompromisna" pravna in medijska prevara, saj je namenoma zapisan tako, da ne bi vzdržal ustavne presoje. Najbolj sporno pa je, da je vloga materinstva in očetovstva povsem razvrednotena, je navedel za STA.

V kampanji Za vse družine! obžalujejo, da se je vlada odločila za kompromis, čeprav je to po besedah vodje kampanje Mitje Blažiča očitno edini predlog, za katerega je v koaliciji podpora. V tem smislu je ta kompromis boljši kot zakon o registraciji istospolnih skupnosti. Obenem pa se Blažič v izjavi za STA sprašuje, ali je "bil ta korak nazaj" smiseln in bo podpora koalicije res zagotovljena. O tem ni prepričan, saj so informacije o podpori zelo različne. Četudi bo zakonik sprejet, pa napoveduje, da ga bodo v kampanji vložili v ustavno presojo, saj menijo, da je kompromis neustaven.

Če bo zakonik v DZ v taki obliki sprejet, se bo tudi NSi povezala s civilno iniciativo in zbirala podpise za referendum, so pojasnili v stranki.

Zakonik, ki je v javno razpravo stopil že septembra 2009, sicer vsebuje še vrsto drugih rešitev, ki jim je bilo v razpravi posvečene manj pozornosti; med drugim uvaja institut zagovornika otrok, pristojnosti odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka pa se s centrov za socialno delo prenašajo na sodišče.