''Najprej je rekel, da je bila ta dokumentacija neurejena, neevidentirana, kar ni res, saj je bila vsa dokumentacija, še posebej pa pa transkripti, pod posebnim varstvom. Nihče ni imel dostopa do njih, razen pooblaščenih oseb. Druga neresnica je, da ti prepisi niso imeli oznake 'tajno'. Prav vsi so bili kvalificirani kot državna skrivnost. Tretja neresnica je, da sem jaz delal nekakšno selekcijo in imel te prepise. Dejstvo je, da po smrti predsednika Franja Tuđmana, pravzaprav po njegovem odhodu v bolnišnico, nisem več odšel na Pantovčak, ker ni bilo potrebe po tem,'' je povedal Miroslav Tuđman in dodal, da ni imel nikoli nobene povezave s prepisi.
Po njegovem mnenju je Mesić dejal, da dokumenti niso bili tajni, da jih je sam lahko dajal medijem. ''Več kot očitno so bili tajni. To je preprosto vprašanje spoštovanja zakona, zakona o tajnosti podatkov, zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem,'' dodaja Tuđman.
Obtožnica lahko pade
''Tu gre za čisto faktografijo, na podlagi katere so se postavili napačni zaključki. Najprej se v javnost razširi informacija, da je pravna država neučinkovita, vidi pa se, da je bilo narejenih več kot 6000 kazenskih prijav in nekoliko tisoč ljudi obtoženih umora, fizičnega nasilja...Več ljudi je bilo obtoženih v obrambi te države kot pa je bilo storjenih zločinov v agresiji, saj tdokumenti o slednjhi niso bili dostopni,'' je povedal Tuđman za hrvaške medije in razložil, da če bi se v konstrukcijo teze zločinske naveze vključilo še severni in južni del, bi teorija padla. ''Če bi se to vključilo, bi se videlo kako groteskna je ta teza, saj bi bil potem v zločinsko navezo vpeleten sam ameriški veleposlanik. V severnem delu Srbi niso imeli neposrednega kontakta in komunikacije z BiH, torej Jugoslavijo, tam pa je 27 tisoč ljudi po koncu operacije, po Nevihti, zapustilo Hrvaško, brez da bi jih kdo v to prisilil. Na čelu te kolone je bil Galbraith.''
