Hrvaška je na današnji pristopni konferenci v Bruslju zaprla poglavji kmetijstvo in razvoj podeželja ter regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov.

Kosorjeva je izpostavila, da je hrvaška stran pripravila tudi vse naloge za zaprtje poglavja o ribištvu, in pričakuje, da bodo omenjeno poglavje zaprli maja. Spomnila je, da je imela Hrvaška konec leta 2009 pet zaprtih poglavij, danes pa jih ima 30. "Ustvarili smo ne le napredek, temveč smo na koncu poti," je na sedežu vlade izjavila Kosorjeva.

Dodala je, da gre izpolnjevanje meril tudi v najtežjih dveh pogajalskih poglavjih, konkurenca ter pravosodje in temeljne pravice, dobro. Ponovila je, da bo Hrvaška nadaljevala z izvajanjem reform tudi po sklenitvi pogajanj oziroma do podpisa pristopne pogodbe. Kot primer je navedla zakon o preprečevanju navzkrižja interesov in poudarila, da brez konkretnih rezultatov uveljavitve tega zakona ne bo podpisana pristopna pogodba.

Na novinarsko vprašanje o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v bivši Jugoslaviji po razsodbi proti hrvaškima generaloma Anteju Gotovini in Mladenu Markaču, ki sta bila prejšnji petek obsojena na dolgoletne zaporne kazni, je Kosorjeva odgovorila, da "ni govora o vprašljivosti sodelovanja s haaškim sodiščem".

Dodala je, da bo Hrvaška spoštovala zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki je obveznost "iz časov predsednika Franja Tuđmana". Obenem pa je ponovila, da bo Hrvaška vlada storila vse, kar je v njeni pristojnosti, da bi zavrnila trditve iz omenjene haaške obtožnice o "združenem zločinskem dejanju" hrvaškega političnega in vojaškega vrha v operaciji Nevihta.

Kosorjeva je tudi ponovila, da hrvaška vlada ni razpravljala o umiku obtožbe za genocid proti Srbiji niti ni razmišljala o razlogih za takšno potezo.

Med drugim je izrazila prepričanje, da bo podpora hrvaških državljanov vstopu v EU na referendumu krepko višja, ko bo vlada končala svoje pogajalsko delo. Po objavi petkove razsodbe haaškega sodišča je namreč podpora hrvaških državljanov vstopu v EU padla na 24 odstotkov.

Medtem je opozicijska Hrvaška stranka prava (HSP) danes v vseh županijskih središčih začela zbirati podpise pod peticijo "o zaščiti mednarodno ogrožene sodobne hrvaške identitete, državne suverenosti in ustavne ureditve". Od vlade med drugim zahtevajo, naj prekine pogajanja z EU do parlamentarnih volitev.

HSP je sicer edina parlamentarna stranka, ki nasprotuje vstopu Hrvaške v EU, za peticijo pa so se odločili zaradi razsodbe haaškega sodišča in odnosov do veteranov in domovinske vojne. Predsednik in edini saborski poslanec HSP Daniel Srb je dejal, da želijo zbrati 100.000 podpisov, ki jih bodo potem s svojim zahtevami izročili vladi.