Sredi priprav na dokapitalizacijo je namreč agencija zahtevala sklic skupščine, na kateri bi upravi vzeli pooblastilo za do 15-odstotno povečanje osnovnega kapitala zavarovalnice. Zanimivo pa je, da finančni minister Franc Križanič, ki je agencijo edini v vladi podpiral pri spornem posegu v dokapitalizacijo NKBM, tokrat zatrjuje, da podpira dokapitalizacijo Triglava in da z zahtevo AUKN ni seznanjen.

Skupščinski sklep, po katerem lahko uprava Triglava ob soglasju nadzornega sveta poveča osnovni kapital, je bila sprejeta na skupščini leta 2008. Pred dobrim mesecem dni je uprava začela priprave na dokapitalizacijo, ki so jo nameravali (podobno kot NKBM) izpeljati prek varšavske borze. Razloga za dokapitalizacijo sta predvsem načrtovana rast poslovanja in nova zavarovalniška regulativa, ki bo ob danem obsegu poslovanja zvišala kapitalske zahteve. Poleg tega želi družba z dokapitalizacijo ohraniti visoko bonitetno oceno, ki bi se lahko poslabšala ob novih regulatornih zahtevah. S kotacijo na eni od regionalnih borz so želeli v lastništvo privabiti predvsem tuje portfeljske vlagatelje, večje število tujih portfeljskih vlagateljev v lastniški strukturi pa bi prineslo večjo likvidnost delnice, večjo transparentnost poslovanja in obvezo uprave za doseganje zastavljenih strateških ciljev.

Kot je znano, se je pri NKBM agencija izgovarjala predvsem na to, da bi se delež države, če ne bi vplačala novih delnic, zmanjšal pod 50 odstotkov, zato je prisilila tri državna podjetja, da so sodelovala pri dokapitalizaciji. Pri Zavarovalnici Triglav takšen argument ne pride v poštev. Tudi če ne bi izkoristili prednostne pravice, bi se namreč delež Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zdaj 34,47-odstotni lastnik) in Slovenske odškodninske družbe (28,07) zmanjšal s skupno 63 na približno 54 odstotkov. Poteza AUKN je toliko bolj nerazumljiva, ker sektorska politika za finančni sistem, ki jo pripravljajo na ministrstvu za finance in naj bi jo vlada obravnavala v kratkem, po pojasnilih Križniča predvideva celo zmanjšanje državnega deleža v Zavarovalnici Triglav, ki ostaja strateška naložba države.

Agencija je predlog za sklic skupščine vložila kot zastopnica ZPIZ na podlagi zakona o upravljanju kapitalskih naložb države. Toda v imenu Soda mora glede na zakonodajo na skupščini glasovati po njegovih navodilih, zato bo Sod ključen za uspeh glasovanja o predlogu, za katerega je potrebna 75-odstotna podpora delničarjev. Vodstvo Soda s Tomažem Kuntaričem na čelu je doslej podpiralo dokapitalizacijo Triglava in sočasno preučevalo možnosti, da bi tudi Sod zmanjšal svoj delež v zavarovalnici. Ob tem ne gre spregledati, da so državni lastniki Triglava na Agenciji za trg vrednostnih papirjev v postopku odvzema glasovalnih pravic, tako da je vprašanje, ali bosta ZPIZ in Sod na skupščini sploh smela glasovati.

Zanimivo je, da je bila uprava AUKN v zadnjem mesecu podrobno seznanjena z razlogi in načinom predvidene dokapitalizacije. V zahtevi za sklic skupščine se AUKN sicer sklicuje na spremenjene razmere v zadnjih treh letih, zaradi česar bi bilo treba "z večjo mero skrbnosti presoditi vsa nadaljnja ravnanja družbe v smeri povečanja osnovnega kapitala." Zato pred dokapitalizacijo pričakujejo, da bodo delničarji dobili ustrezna pojasnila uprave in nadzornega sveta, zlasti podrobna pojasnila, na kakšen način bi porabili sveža sredstva. Poteza AUKN pa predvsem potrjuje ocene, da želijo v agenciji ne glede na omejitve v zakonodaji imeti neposredno možnost odločanja pri vseh pomembnejših odločitvah v podjetjih v pomembni lasti države.

katja.svensek@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si