333 milijonov dolarjev je porota leta 1996 prisodila klientom Brockovicheve oziroma prebivalcem mesteca Hinkley zaradi posledic izpostavljenosti vodi, zastrupljeni s heksavalentnim kromom, ki ga je podjetje uporabljalo za preprečevanje korozije v hladilnem stolpu. Podobnih primerov tožb zaradi onesnaževanja in izpustov strupenih kemikalij pa je veliko. Ena največjih je dobila epilog leta 2003, ko je sodišče podjetjem Monsanto, Pharmacia in Solutia Inc. prisodilo 700 milijonov dolarjev kazni zaradi izpuščanja kemikalij, ki so povzročile zdravstvene težave 18.000 prebivalcem mesta Anniston v Alabami. V skupinski tožbi jih je zastopal zdaj že pokojni slavni odvetnik Johnnie L. Cochran mlajši, najbolj znan, ker je uspešno branil O.J. Simpsona.

Tožb, ki se nanašajo na okoljska vprašanja, je v Združenih državah na stotisoče in se dotikajo različnih problemov, od izpuščanja strupenih kemikalij in izlivov nafte do skladiščenja jedrskih odpadkov, vpliva električnih daljnovodov na zdravje ljudi ali vpliva vojaških sonarjev na morske sesalce.

Med posebej aktualnimi je civilna tožba ameriške vlade proti naftnemu podjetju BP zaradi lanske katastrofe v Mehiškem zalivu. Vlada BP in partnerska podjetja toži zaradi kršenja okoljske zakonodaje in varnostnih predpisov, odškodnina pa bi po ocenah poznavalcev lahko znašala dvajset milijard dolarjev. Pričakovati je, da bo vlada ta primer dobila oziroma da bo prišlo do zunajsodne poravnave. Da BP-ju kaže slabo, je razvidno iz druge največje naftne katastrofe v zgodovini ZDA iz leta 1989, ko je ob obali Aljaske nasedel tanker Exxon Valdez. V takrat največji okoljevarstveni tožbi sploh bi moralo podjetje Exxon leta 1994 14.000 ribičem, podjetjem, prebivalcem in drugim plačati pet milijard dolarjev odškodnine (po pritožbi Exxona je vrhovno sodišče kazen znižalo na pol milijarde). Še ena velika tožba, ki se tiče nafte in ZDA, pa se odvija v Ekvadorju. Stara je že osemnajst let, letos februarja pa je sodišče razsodilo, da mora ameriško podjetje Chevron plačati 9,5 milijarde dolarjev 30.000 domorodcem, ki v skupinski tožbi trdijo, da je Chevron načrtno odmetaval strupene odpadke od proizvajanja nafte v pritoke Amazonke. Sodba še ni pravnomočna in jo zdaj pregleduje posebna skupina sodnikov, velja pa za ta čas največjo tožbo na svetu, ki je povezana z okoljem.

V devetdesetih letih je pozornost širše ameriške javnosti pritegnila tožba moškega s Floride, ki je trdil, da je zaradi vplivov električnega daljnovoda njegova soproga umrla za levkemijo, sam pa je za njo zbolel. Leonard Galzer je tožbo proti podjetju Florida Power&Light Company na prvostopenjskem sodišču izgubil, nato pa jo umaknil zaradi grožnje z visokimi stroški. Podobnih primerov pa je kar nekaj. Električni daljnovodi so v ZDA pogosto na udaru, a neizpodbitnih znanstvenih dokazov o njihovi škodljivosti, če so primerno oddaljeni od domov, ni.

Azbest je tudi čez lužo večno vprašanje - prva tožba zaradi izpostavljenosti sega v leto 1929. Skupno naj bi odškodnine zaradi azbesta v Združenih državah presegle 250 milijard dolarjev, saj mu je bilo izpostavljenih približno dvajset milijonov delavcev, 10.000 Američanov letno umre za posledicami, število primerov še narašča, trenutno pa v ZDA več kot 600.000 ljudi zahteva odškodnino. Leta 1998 je 21 železarjev iz Alabame dobilo eno največjih v višini 115 milijonov dolarjev za bolezni, ki so jih doletele zaradi dela z brusilnikom, prevlečenim z azbestom.

Zanimiv sodni primer, povezan z okoljem, pa trenutno poteka tudi v Washingtonu, kjer tožniki od zvezne vlade zahtevajo, naj dogradi odlagališče jedrskih odpadkov v gorovju Yucca v Nevadi. Obamova vlada je namreč ta projekt zamrznila (pomagalo je, da je vodja demokratske večine v senatu Harry Reid iz Nevade), tožniki pa trdijo, da je s tem ravnala protizakonito, ker je kongres predtem sklenil, da bo Yucca eno in edino vseameriško odlagališče za jedrske odpadke in iztrošeno jedrsko gorivo. Projektu pričakovano nasprotujejo v Nevadi, drugod po ZDA, kjer bi se odpadkov radi znebili, pa si želijo, da bi gora strupeni odpad požrla čim prej.