Slovenija vidi Armenijo kot pomembnega partnerja EU v okviru Vzhodnega partnerstva, je dejal Türk in poudaril, da je Vzhodno partnerstvo za EU "ključna strateška prioriteta", ki je trajna. "Slovenija je med tistimi državami v Evropski uniji, ki si prizadeva, da bi bilo sodelovanje med EU in državami Vzhodnega partnerstva čim bolj kompletno," je še dejal.

V tej luči sta zunanja ministra obeh držav danes podpisala protokol o sodelovanju na področju evropskih integracij. Sarkisjan je glede tega poudaril, da se njegova država kljub težavnim razmeram v regiji ne bo odpovedala evropski perspektivi.

Dvostransko sodelovanje med Ljubljano in Erevanom je medtem Türk označil kot dobro, vendar pa po njegovem mnenju terja veliko nadaljnjih naporov in nadaljnjega razvoja. Ob tem je predsednik izpostavil skromno blagovno menjavo, čemur bodo pozornost namenili tudi v današnjih pogovorih gospodarstvenikov obeh držav.

Tako Türk kot Sarkisjan sta poudarila pomembnost stikov med državama na področju kulture, razvijati pa nameravata tudi turistično sodelovanje. Gospodarska ministra obeh držav sta prav danes podpisala memorandum o sodelovanju na tem področju.

Türk je še poudaril, da se v Sloveniji "dobro zavedamo pomena skupnega prizadevanja za reševanje tistih političnih vprašanj, ki zadevajo mednarodni mir in varnost". V tem kontekstu je izrazil podporo Slovenije reševanju vprašanja Gorskega Karabaha v okviru skupine Minsk znotraj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Konflikt v Gorskem Karabahu je izbruhnil leta 1988, ko je to večinsko armensko območje zahtevalo odcepitev od takrat še ruske republike Azerbajdžan. Po referendumu leta 1991, na katerem so se tamkajšnji Armenci izrekli za neodvisnost, je izbruhnila vojna, ki je do leta 1994 terjala na tisoče življenj, stotisoče je bilo razseljenih.

Danes je Republika Gorski Karabah de facto neodvisna, a v mednarodni skupnosti še vedno priznana kot del Azerbajdžana, čeprav ta nad območjem od leta 1991 nima nadzora.

V Gorskem Karabahu sicer nameravajo ponovno odpreti letališče in že maja začeti s komercialnimi poleti v Erevan, ob čemer je Azerbajdžan sredi marca zagrozil, da bi lahko celo sestrelil letala, če bo letališče res odprto. Sarkisjan je glede tega danes izrazil prepričanje, da imajo prebivalci Gorskega Karabaha pravico do letalskega prometa. Do poletov bo po njegovem prišlo, civilno prebivalstvo pa ne bo ogroženo.

Armenija ima zapletene odnose tudi s Turčijo. Obremenjuje jih spor glede smrti več sto tisoč Armencev v času razpadanja otomanskega cesarstva v letih 1915-1917. Posledice ljudje občutijo tudi danes, saj je kopenska meja med državama zaprta, uradnih diplomatskih odnosov pa nimata.

Državi sta leta 2009 uspeli podpisati protokola o normalizaciji odnosov, a so se stvari zapletle pri ratifikaciji v obeh parlamentih. V Ankari so ta korak pogojevali z napredkom pri reševanju vprašanja Gorskega Karabaha, to pa je bilo za Erevan nesprejemljivo, zato je ratifikacijo zamrznil. Kot je danes poudaril Sarkisjan, so pogajanja s Turčijo temeljila na načelu, da ne bo pogojevanj.

Türk, ki je Armenijo obiskal oktobra lani, je ob tem menil, da gre za državo, ki je znala svojo identiteto ohraniti skozi izjemno težko zgodovino. Prav zato je prepričan, da bo lahko rešila tudi vse trenutne težave, vključno z Gorskim Karabahom in odnosi s Turčijo.

Sarkisjan se je danes v Ljubljani srečal še s predsednikom DZ Pavlom Gantarjem in premierom Borutom Pahorjem, na programu pa ima še srečanje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Ob robu njegovega obiska pa sta zunanja ministra obeh držav, Samuel Žbogar in Edvard Nalbandian podpisala protokol med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju evropskih integracij, ki naj bi tudi formalno okrepil sodelovanje Armenije v Vzhodnem partnerstvu.