Šele ko je SCT januarja zaradi insolventnosti sprožil postopek prisilne poravnave, mu je Ajpes spremenil bonitetno oceno na S10d. Pred tem se mu bonitetna ocena ni spremenila niti, ko je konec lanskega leta nekaj njegovih hčerinskih podjetij končalo v stečaju, niti ob blokadi transakcijskih računov ob prelomu letošnjega leta. To se ni zgodilo zato, ker Ajpes ocenjuje nastop neplačila v primeru stečaja, prisilne poravnave, likvidacije podjetja in blokade transakcijskega računa v trajanju 30 dni neprekinjeno ali 60 dni s prekinitvami v posameznem letu. To pomeni, da podjetje že več mesecev ni sposobno plačevati svojih podizvajalcev, vendar na podlagi zastarelih bilančnih podatkov, ki jih je sicer možno tudi prikrajati, uživa bistveno boljšo bonitetno oceno, kot bi jo sicer.
Na podlagi analize, ki jo je izvedlo eno od večjih slovenskih gradbenih podjetij, nekatera podjetja s tako imenovano investicijsko oceno SB1 do SB5 izkazujejo slabše kazalce kot podjetja, ki jih je Ajpes pod vodstvom Romane Logar ocenil s tako imenovanimi špekulativnimi ocenami, od SB6 do SB10. Pri tem je potrebno opozoriti, da je za uspešno konkuriranje na številih razpisih najnižja še sprejemljiva bonitetna ocena SB5.
Je bil SCT kapitalsko neustrezen že leta 2009?
Izračun iz podatkov, ki so razkriti v bilancah SCT, pokaže, da je največji slovenski gradbinec v letu 2009 svoje dobavitelje oziroma podizvajalce v povprečju plačeval 167. dan. Dr. Živko Bergant, predstojnik Inštituta za poslovodno računovodstvo na Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani in partner v podjetju ABC Revizija, opozarja, da bi moral biti obratni kapital SCT bistveno višji, če bi želel dobavitelje plačevati v nekem doglednem roku, na primer v 30 dnevih.
"Primanjkljaj obratnega kapitala oziroma dolgoročnih virov pa kaže, da je bil SCT verjetno že v letu 2009 kapitalsko neustrezen in bi moral že zdavnaj uvesti insolventni postopek, bodisi prisilno poravnavo bodisi stečajni postopek. Po 11. členu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) mora imeti namreč podjetje na voljo ustrezne dolgoročne vire," opozarja Bergant. Posledično, tako Bergant, podjetja zavajajo svoje dobavitelje. "Ker nimajo denarja, jih ne morejo plačati in se ne držijo pogodbenih rokov. Če bi jih želeli plačati, bi bili blokirani, saj imajo premalo dolgoročnih virov," razlaga Bergant.
Zakaj je Ajpes zavlačeval s spremembo bonitetne ocene?
Kljub precejšnjim prizadevanjem najmanj enega gradbenega podjetja Ajpes podrobnosti metodologije za izračun bonitetnih ocen, ki niso javno objavljene, ne želi razkriti. Vodja sektorja za bonitetne in druge tržne storitve na Ajpesu Vanda Zlatarev pojasnjuje, da ima konkretna bonitetna ocena v ozadju izračunano verjetnost, da bo pri določenem podjetju prišlo do neplačila. Izračun verjetnosti temelji na dejavnikih tveganja, ki jih predstavljajo iz računovodskih izkazov izračunani finančni kazalci. Ti se nanašajo na več segmentov poslovanja podjetja, in sicer donosnost, zadolženost, likvidnost, aktivnost, produktivnost in podobno. Višina obratnega kapitala ni edini kazalec, na podlagi katerega bi lahko določili verjetnost neplačila podjetja oziroma sklepali o njegovi plačilni nesposobnosti," razlaga Zlatareva. V zvezi z ocenami, ki domnevajo, da bi bil lahko SCT že v letu 2009 kapitalsko neustrezen, pa je Zlatareva odgovorila: "Ni nam znano, da je bil SCT že v letu 2009 kapitalsko neustrezen. V tem primeru bi morali organi upravljanja in nadzora v SCT v skladu z ZFPPIPP sprožiti ustrezne postopke, vendar se je to zgodilo šele januarja letos."
Ajpes: Naša metodologija je transparentna
Zlatareva pravi, da je metodologija Ajpesa transparentna in da je na njihovih spletnih straneh objavljen tudi obširen opis metodologije. Hkrati tudi vsem zainteresiranim uporabnikom bonitetnih informacij nudijo strokovno razlago, če to želijo. "Večje razkritje metodologije s konkretnim navajanjem kazalnikov in izračunov za določitev bonitetne ocene, bi imelo negativen vpliv na varnost v finančnem in blagovnem prometu. Podjetja bi namreč lahko nerealno prikazovala bilančne postavke z namenom vplivanja na bonitetno oceno," razlaga Zlatareva. Pri tem dodaja, da je metodologija Ajpesa S.Bon zgrajena po pravilih Basel II in izpolnjuje standarde objektivnosti, neprekinjenega preverjanja, neodvisnosti in preglednosti.
sebastjan.morozov@dnevnik.si
