Križanič je potrdil, da so že narejeni interni izračuni, da pa je želja vodstva finančnih ministrov EU in Evropske centralne banke (ECB), da se tega še ne komentira, dokler ne bo narejen program, torej dokler ne bo znana razdelitev pomoči. "Poleg mehanizma, v katerega smo vključeni mi, bo vključen tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) in verjetno tudi evropski finančni mehanizem stabilnosti. Tako je preuranjeno soditi, koliko bo to obremenilo naš javni dolg," je pojasnil Križanič.

V preteklih dneh je premier Borut Pahor dejal, da bo Slovenija pomagala Portugalski s 300 milijoni evrov v obliki garancij. Na vprašanje, ali gre torej okvirno za omenjeni znesek, je Križanič odgovoril, da gre brez dvoma okvirno za tak znesek. "Samo je preuranjeno, ker je treba najprej videti, koliko bo država potrebovala, da pride nazaj na normalen trg," je dejal.

V petek je razgovor med ministri potekal predvsem o finančni stabilnosti v Evropi, delovanju različnih mehanizmov in v tem okviru tudi o pripravi programa za pomoč Portugalski v njeni javnofinančni krizi oz. krizi financiranja njenega dolga.

"Seznanili smo se tudi z delovanjem novih regulatornih ustanov v EU, to so nadzorniki na trgu vrednostnih papirjev, zavarovalništva s pokojninskimi skladi in pa bančni nadzornik. Izkazalo se je, da so institucionalni pogoji vzpostavljeni, da so personalno popolnjeni in da so začeli delovati. Njihova praksa se bo pokazala že letos, ko bo prišlo do različnih pogledov pri regulaciji institucij, ki delujejo čez mejo," je dejal Križanič.

Ministri so pripravili tudi izhodišča za spomladansko zasedanje IMF in izhodišča za delovanje evropskih držav na G20. Tu je kot pomemben ukrep Križanič izpostavil povezave finančnih trgov s trgi surovin - zlasti ker posebni instrumenti oz. hibridni instituti, ki nastajajo v povezavi med cenami surovin in sestavljenimi vrednostnimi papirji, vodijo v dodatno rast cen surovin.

Tu naj bi se sedaj vzpostavila regulacija, ki bo preprečila pretirano izpostavljanje posameznih investitorjev na tem trgu in s tem zmanjšala špekulacije. "Upam, da bo Francija s to pobudo uspela, kar bo zmanjšalo nihanja na trgu surovin, zlasti nafte," je izpostavil Križanič.

Obseg špekulacij na trgu je dosegel izjemne razsežnosti, kar Francija sedaj skuša s pobudo omejiti, ne samo na trgu nafte, tudi na trgu hrane in na trgu kovin.

Prvi dan zasedanja je sicer v petek minil v znamenju Portugalske, ki je dan pred tem formalno zaprosila za finančno pomoč. Evropska komisija ocenjuje, da bo Portugalska potrebovala 80 milijard evrov pomoči. Finančni ministri držav v območju evra želijo, da je dogovor dosežen do srede maja.

Italijanski minister za gospodarstvo Giulio Tremonti je na zasedanju izpostavil, da bi morali v javni dolg EU vključiti tudi vpliv cene jedrske energije. Tremonti se je navezal predvsem na posledice jedrske katastrofe na Japonskem, ki bo sedaj vplivala na vsa svetovna gospodarstva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

EU mora vzpostaviti strukturne reforme, ki bodo vzpodbudile gospodarsko rast, naredile Evropo močno, njene banke trdne, da se bo ponovno vzpostavila vzdržljiva rast in rast novih delovnih mest, je po zasedanju poudaril predsedujoči srečanju madžarski gospodarski minister Gyorgy Matolcsy. Sporočilo zasedanja je tudi, da krize še ni konec.

Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria je kot gost zasedanja poudaril, da je treba strukturne spremembe tudi implementirati.

John Lipsky z IMF je pojasnil, da so banke odigrale vodilno vlogo v gospodarski krizi in da je zelo nevarno, če so šibke. Matolcsy se je strinjal in opozoril, da morajo zato banke prestati močne stresne teste, je sporočila madžarska tiskovna agencija MTI.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ministre opozoril, da mora biti problematika svetovnega gospodarskega neravnovesja ena izmed tem prihajajočega srečanja dvajsetih gospodarsko najrazvitejših držav (G20). Rehn je po poročanju MTI obenem pojasnil, da se bodo pogajanja o podrobnostih pomoči Portugalski začela nemudoma.