Na podnebni konferenci ZN decembra lani v mehiškem Cancunu so se države dogovorile za ustanovitev posebnega "zelenega" sklada, v katerega bodo razvite države sprva prispevale 30 milijard dolarjev, od leta 2020 pa 100 milijard dolarjev na leto.
Kot je v petek sporočila Evropska komisija, bo zagotoviti dogovorjen znesek izziv, a se to da izvesti. Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard pravi, da je EU na dobri poti, da bo zagotovila prva sredstva za obdobje 2010-2012, in da bo EU prispevala svoj delež financiranja boja proti podnebnih spremembam na dolgi rok.
Po njenem mnenju so za podporo ukrepom za zmanjšanje izpustov in prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju potrebna tako zasebna kot javna sredstva EU in drugih razvitih držav.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn poudarja, da se bodo mnoge razvite države v prihodnjih letih soočale z resnimi fiskalnimi omejitvami, zato omenjenega financiranja ne bo moč zagotoviti izključno iz javnih sredstev.
"Moramo se zanesti tudi na inovativne vire financiranja v zasebnem sektorju in na ogljičnih trgih. V tesnem sodelovanju z razvojnimi bankami moramo dobro izkoristiti inovativne mehanizme financiranja," pravi Rehn.
Petkova ocena Evropske komisije v splošnem potrjuje ugotovitve poročila skupine svetovalcev ZN glede financiranja boja proti podnebnih spremembam iz novembra lani, pravijo komisija. Več javnih virov, ki jih navajajo v poročilu, v EU že deluje oz. bo delovalo v prihodnjih letih, glede uporabe ostalih virov, kot je obdavčitev mednarodnega ladijskega in letalskega prometa ali davka na finančne transakcije, pa bi bil potreben dogovor na svetovni ravni, meni komisija.
Evropska komisija tudi poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo sredstva iz "zelenega" sklada porabljena učinkovito in usklajeno z razvojno pomočjo.
