Kot je danes novinarjem na Dunaju povedal vodja znanstvenega odbora ZN za učinke jedrskega sevanja (UNSCEAR) Wolfgang Weiss, po nesreči v ameriški jedrski elektrarni ni prišlo do bistvene kontaminacije z radioaktivnostjo, po nesreči v Fukušimi pa smo priče "sledovom joda v zraku po vsem svetu".
Po drugi strani so člani odbora ZN mnenja, da je bila katastrofa v Černobilu v Ukrajini veliko resnejša, saj se je radioaktivnost razširila nad bližnjim poseljenim območje, medtem ko je Fukušima blizu morja. Poleg tega je več kot 100 delavcev v Černobilu zaradi sevanja hudo zbolelo, na Japonskem pa zaenkrat ni bilo takega primera.
A Weiss je obenem poudaril, da je zaradi pomanjkanja podatkov za UNSCEAR težko podati dokončno oceno stanja. Japonske oblasti so sicer objavile količine sevanja in meritve radioaktivnosti, a so slednje po Weissovem mnenju nejasne, vsekakor pa ne predstavljajo osnove za oceno razmer.
Odbor ZN je poleg tega napovedal, da bo v dveh letih pripravil poročilo o učinkih jedrske nesreče v Fukušimi na zdravje. Pri tem ga še posebej zanimajo delavci v elektrarni, ki so bili izpostavljeni količini sevanja, ki predstavlja tveganje.
Znanstveniki nameravajo tudi preučiti rezultate japonskega spremljanja pojavnosti raka ščitnice pri otrocih. Ta vrsta raka se je namreč pogosto pojavljala pri ukrajinskih otrocih po nesreči v Černobilu, še piše AFP.
Tudi 25 let po nesreči v ukrajinski jedrski elektrarni sicer z radioaktivnostjo kontaminirana hrana še vedno predstavlja nevarnost za zdravje ljudi. Kot je danes v Kijevu sporočila okoljevarstvena organizacija Greenpeace, so predvsem v mleku, gobah in mesu ugotovili nedopustno visoko vrednost radioaktivnega cezija 137.
Ob tej priložnosti je ukrajinska znanstvenica Irina Labunskaja kritizirala oblasti v državi, da so prenehale nadzorovati radioaktivnost v hrani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
