Na vprašanje, ali lahko pove točen odstotek, je Janša dejal, a točnejših številk in želel povedati. "Verjemite mi, da gre za bistveno znižanje," je poudaril.

"Ko smo leta 1991 sprejeli novo slovensko ustavo, je bila ta moderna," je glede potrebnih ustavnih sprememb povedal Janša in dodal, da je ta vseeno vsebovala mnogo kompromisov. "Sedaj je jasno, kaj ne deluje, in to je treba popraviti," je še dejal.

Bo zgled Lizbonska pogodba?

SDS je že pred časom napovedal predloge sprememb ustave v deset točkah. Kot je na današnji novinarski konferenci dejal Janša, je po 20 letih od sprejema slovenske ustave "popolnoma jasno, kaj od tega je dejansko možno in kaj ni, jasno je, kaj deluje in kaj ne deluje. Kar ne deluje, je pač treba popraviti".

Spremembe ustave gredo po predlogu SDS v temeljne pojme družbe in sistema. Pri tem Janša izpostavlja Lizbonsko pogodbo, ki je prinesla nekatere sodobne rešitve glede temeljnih pojmov, kot je npr. pojem lastnine, ki ni le ekonomska kategorija, temveč vsebuje tudi odgovornost.

Naša ustava pa v številnih pogledih za Lizbonsko pogodbo zaostaja, nekatere definicije moramo dodati. Ustavne spremembe za drugo republiko bodo nov tekst ustave, ki pa bo vseboval številne rešitve iz sedanje, ker so po Janševih besedah pač dobre.

Gradnja vitke države, ki pa državljanov ne "duši"

Temeljno izhodišče organizacijskih sprememb v državi, ki so del programa stranke za prihodnje mandatno obdobje, pa mora biti po besedah Janše namen izgradnje države blaginje, povečanje prostora svobode, varnosti in pravičnosti. Napovedal je tudi gradnjo vitke države, ki omogoča učinkovit servis, ustvarja pogoje za normalno delovanje gospodarstva in ob tem ne "duši" državljanov.

V državni upravi kot servisu državljanov pa načrtujejo bistveno zmanjšanje prenormiranosti, torej bistveno zmanjšanje števila agencij, uradov in organov v sestavi, ministrstev in posledično bistveno zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi.

Odstotka načrtovanega zmanjšanja števila zaposlenih v javni upravi prvak SDS ni želel navesti, je pa poudaril, da zmanjšanje števila ministrstev pri tem ni bistveno. Na vprašanje, ali to pomeni odpuščanje zaposlenih in za koliko, odgovarja, da ravno zaradi tega vprašanja ni govoril o številkah. "Verjemite pa, da mislimo resno," opozarja prvak SDS.

Pri pripravljanju organizacijskih sprememb na področju gospodarstva SDS izhaja iz "temeljne premice", da je vse, kar počne država v zvezi z gospodarstvom, usmerjeno v ustvarjanje okolja, ki omogoča rast in nova delovna mesta. Temeljnega pomena je po Janševih besedah tudi odgovoren finančni servis, ki ga Slovenija nima. Glede neprofitnih dejavnosti je temeljni cilj SDS kakovost in dostopnost storitev v enaki meri.

"Dom svobode, varnosti in pravičnosti"

SDS pripravlja tudi novo zakonodajo, ki jo bo predlagal v prihodnjem mandatu. Oblikujejo program za Slovenijo, ki bo po Janševih besedah "dom svobode, varnosti in pravičnosti".

V stranki po besedah predsednika menijo, da bodo predlagali ustavne spremembe, ki so v skupnem interesu. "Ne glede na politične razlike, ki obstajajo in bodo vedno obstajale, je v skupnem interesu velikanske večine vseh v državi, da ustvarjamo normalne pogoje za delovanje gospodarstva in da so temeljni pojmi, ki definirajo naš ekonomski sistem, v naši državi pravilno definirani," je dejal.

Dodaja, da ne mislijo predlagati nič, kar v ustavo ne sodi, oz. ničesar takšnega, kar bi bilo možno prepoznati kot parcialni interes.

Jasen je tudi glede referendumske zakonodaje, ki je po mnenju SDS dobra, saj je referendum kot korektiv potreben, ne glede na opcijo, ki je na oblasti. "Če vlada nima toliko podpore med ljudmi, da bi računala na to, da bodo pomembne rešitve sprejete, je boljše, da se tega ne loteva, da odstopi in prepusti mesto drugim," je dejal Janša.

Janša: Slovenija je lahko med najbolj razvitimi tudi brez pokojninske reforme

Slovenija lahko sodeluje v klubu najbolj razvitih evropskih držav tudi v primeru, da pokojninska reforma pade, je na današnji novinarski konferenci ocenil prvak SDS Janez Janša. Pakt za evro članicam namreč ne predpisuje konkretnih ukrepov, je poudaril.

Pakt za evro je objavljen, objavljena so tudi izhodišča, ki so jih uskladile evropske institucije. "Slovenske pokojninske reforme v tem dokumentu ni," je danes v Ljubljani poudaril Janša, vsaj ne v smislu konkretnih navodil, za koliko časa bi na primer naša država morala podaljšati pokojninsko dobo.

Slovenija lahko po njegovem prepričanju sodeluje v tej skupini držav, ki jo premier Borut Pahor opisuje s slikovitim izrazom nemško-francoski vlak, tudi, če pokojninska reforma pade. Nasprotno prepričevanje Pahorja pa je po njegovih besedah "zgolj propagandna retorika aktualnega predsednika vlade".

Tudi sicer je Janša poudaril, da je potrebno ravnanje v primeru spreminjanja pokojninske zakonodaje odvisno od tega, kakšna bo v prihodnjih letih situacija, torej kakšno bo število brezposelnih, kakšna bo rodnost, produktivnost in podobno.

"To, da bo treba vedno dlje delati, ker dlje časa živimo in dalj časa prejemamo pokojnino, je teza, ki popolnoma izključuje povečanje produktivnosti, tehnološki razvoj in napredek," pravi Janša. Reforme, ki so jih nekatere bogate evropske države izpeljale v zadnjih letih, pa so po njegovem mnenju ne toliko kot z demografsko sliko pogojene s tem, da se je šlo v preveliko trošenje ali v prerazkošne sisteme prehitro.

"Če bo potrebno v prihodnjih letih dejansko v Sloveniji povečevati delovno dobo, bomo to naredili selektivno," je dejal prvak SDS. Druga ključna pomanjkljivost aktualnega predloga sprememb pokojninskega zakona za SDS pa je na vstopnem delu, saj ni bil sprejet njihov predlog, da se uvede osebni pokojninski račun.

Ponovno pa je Janša volivce pozval k udeležbi na referendumu o zakonu o malem delu in k zavrnitvi tega zakona. SDS je sicer po njegovem mnenju skušala predlog zakona s predlogi in amandmaji popraviti, vendar jim to v glavnem ni uspelo. "Gre za slab zakon, gre za napačen zakon ob napačnem času," je poudaril.

Do Janševih izjav je bil ob robu razprave o argumentih za zakon o malem delu oster minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Da pokojninska reforma ni potrebna, je po njegovih besedah Janša govoril že nekaj let nazaj, "ker si ni upal stopiti na pot reformiranja, ne pokojninskega ne drugih sistemov". "Sprašujemo se lahko le, kaj nas čaka, če on prevzame oblast," dodaja Svetlik.