Mojca Škrinjar, predsednica komisije za vrtce in osnovno šolo v šolskem odboru SDS, je bila kritična do nastajanja dokumenta in do vsebine. BK naj bi nastala v posvečenem krogu strokovnjakov, ki naj bi prezrli stališča šol in učiteljev na posvetih in tudi ugledne ustanove, na primer zavod za šolstvo, postavili pred izvršena dejstva. Da rezultati in rešitve temeljijo na empiričnih vprašalnikih, se po mnenju Škrinjarjeve za takšen dokument ne spodobi.

Nekdanja najožja sodelavka ministra Zvera pogreša zlasti oceno stanja, iz katere bi bilo razvidno, koliko so bile rešitve iz zadnje BK učinkovite. V ta namen bi morali, na primer, preučiti rezultate mednarodne raziskave bralne pismenosti iz leta 2007, ki so pokazali, da so bili učenci devetletke kljub temu, da so imeli 350 ur slovenščine več od učencev osemletke, do 10. leta starosti enako pismeni kot 8-letkarji. Škrinjarjeva domneva, da se teh primerjav niso lotili, ker so ključni avtorji obeh BK isti. Težko tudi razume, da je v dokumentu govor le o znanju, ne pa tudi o kompetencah. Razen v poglavju o posebnih potrebah ni nikjer opisana metoda za stalno, celostno spremljanje procesov v šoli, knjiga zanemarja tudi vzgojni vpliv staršev in domovinsko vzgojo. "Globalno," pravi, "najde mesto prej kot domače".

Za Škrinjarjevo je naravnost šokantno, da BK ne namenja nobene pozornosti inovativnosti, tehnološkemu razvoju, demografskim problemom in zdravju otrok. Narobe je tudi, da brez argumentov ukinja uvedbo brezplačnega vrtca za drugega otroka in predlaga le 10-odstotno sofinanciranje občasnih vrtčevskih programov. Uvedbo tujega jezika v SDS sicer pozdravljajo, toda izvedba je napačna: "45 minut majhen otrok ne zmore." Bolje bi bilo, če bi tuji jezik poučevala dodatno usposobljena vzgojiteljica. V SDS so veseli, da so avtorji odnehali z obveznim nivojskim poukom v OŠ, kritični pa so do rešitve glede tujih jezikov. Ne zdi se jim prav, da drugi tuji jezik ne bo obvezen in da se bo prvi tuji jezik obvezno začel poučevati šele v drugem razredu. Med dobrimi rešitvami so omenili določen poslovni čas vrtcev, ocenjevanje priseljencev, prevedbo podaljšanega bivanja v pouk.

Janez Mežan je izpostavil nepremišljene rešitve v srednjem šolstvu. Ni jasno, pravi, zakaj naj bi bili dve ravni pouka od 2. letnika v gimnazijah obvezni samo za matematiko, za tuji jezik in slovenščino pa šele v 3. letniku, če se šola tako odloči. Meni tudi, da bi bilo z vidika kakovosti bolje dve ravni uvesti pri vseh predmetih pri pouku, ne pa na maturi. Podaljšanje 3-letne poklicne šole na 4 leta je pozdravil. "Toda kje so varovalke, da učitelji ne bodo popuščali pred pritiski staršev, naj znižajo standarde za tiste, bodo hoteli opraviti poklicno maturo?" Zasebno šolstvo avtorji BK puščajo takšno, kot je. Toda "na Finskem ga imajo 6,7 odstotka, v Avstriji 8,1, pri nas pa le 1,5 odstotka". Oba s Škrinjarjevo pogrešata razmislek o sprejemnih izpitih in izpolnjevanju posebnih zahtev za študente na pedagoških fakultetah.