Marko Višnar, direktor Farm Ihan, je prepričan, da so subvencije, ki jih bioplinarji dobijo za proizvedeno elektriko (so trikratnik tržne cene električne energije), povzročile izkrivljeno potrebo po gradnji bioplinarn. "Te niso v interesu kmetov, temveč industrije, za državo je pa to slaba naložba," meni Višnar. Po njegovem bi morala EU "ustaviti to norost, ki je konkurenca prehrani ljudi, sicer bo hrana draga, energija pa subvencionirana". Višnar meni, da so en megavat velike bioplinarne, ki v Sloveniji prevladujejo, zgrešena naložba, ker bo zmanjkalo surovin zanje.

Zahtevni energetski objekti

Enomegavatno bioplinarno so že od leta 1995 imele tudi Farme Ihan, a so jo prodali Petrolu, saj so lahko za njen pogon kljub lastni živinorejski proizvodnji zagotovili le 20 odstotkov gnojevke, druge surovine so morali kupovati. "V Sloveniji so smiselne majhne, gospodinjske bioplinarne, kakršne ima Indija. Bioplinarna z močjo enega megavata pa je energetsko potratna, če mora investitor surovino kupovati in jo voziti od daleč. V tem primeru za prevoz koruze porabi več energije, kot je takšna naprava proizvede," opozarja Višnar in vladi svetuje, naj se odloči, ali bomo v Sloveniji jedli meso ali kurili koruzo.

Kmetijski svetovalec Miran Klinc dodaja, da pri umeščanju bioplinskih naprav v prostor prihaja do zlorab. "Upravne enote izdajajo gradbena dovoljenja za bioplinarne moči 999 kilovatov kot za pomožne objekte v kmetijstvu, v resnici so to veliki energetski objekti," pravi Klinc. V primeru bioplinarne Petač v Pirničah je to, da gre za zahteven energetski objekt in ne za pomožni objekt v kmetijstvu, ugotovila tudi inšpekcija, a je vprašanje, čigav prav bo na koncu obveljal. V podjetju Keter Organica, ki je zgradilo bioplinarno Petač - ta je skoraj leto dni po odprtju še vedno brez uporabnega dovoljenja in ne deluje - so namreč prepričani, da "za oviranje pridobivanja uporabnega dovoljenja ni utemeljenih pravnih razlogov" in da nasprotniki te bioplinarne "za dosego svojega cilja uporabljajo za lase privlečene interpretacije gradbenega dovoljenja".

"Keter Organica je bioplinsko elektrarno postavila v gabaritih gradbenega dovoljenja, hlev in hiša pa v tem trenutku še nista zgrajena. Upravna enota trdi, da za elektrarno ne more izdati uporabnega dovoljenja, dokler ne bosta ob njej zgrajena tudi hlev in hiša. Kljub temu, da smo prepričani, da je tovrstna zahteva neupravičena in neživljenjska, smo na upravno enoto vložili zahtevek za spremembo gradbenega dovoljenja," nam je pojasnil Denis Bolčina iz Keter Organice. Prepričan je, da se bo v pravnih postopkih dokazalo, da imajo prav. "Vendar bodo postopki dolgi, povzročena škoda pa zelo velika. Seveda jo bo na koncu pokril proračun," meni Bolčina.

Zakaj je gradnja pri nas veliko dražja kot v tujini?

Mnogi se bojijo, da bo proračun pokril tudi marsikateri kredit, ki jih banke (predvsem NLB in NKBM, ki sta v večinski državni lasti) velikodušno dajejo graditeljem bioplinarn. "Skoraj 25 let sem podjetnik, delam v gradbeništvu, in ko pridem na banko po nekaj tisoč evrov kredita, še slišati nočejo, da bi mi ga odobrili. Banke, ki nam kot občanom in podjetnikom ne dajo nobenega denarja, so pri bioplinarnah zelo radodarne. Gre za milijone evrov, brez zavarovanj, razen tistih, ki jih daje graditelj. Kako je to mogoče?" se je na nedavnem protestnem shodu zoper bioplinarno spraševal eden od podjetnikov.

Bralec pa nas je tudi opozoril, da naj bi bili krediti, odobreni za gradnjo bioplinarn, "predimenzionirani" na račun plačilnih pogojev za oddajo električne energije v omrežje in da se kaj lahko zgodi, da marsikdo od investitorjev najetega kredita v primeru znižane subvencije za elektriko, proizvedeno v bioplinarni, ne bo mogel več odplačevati. S spletnih strani delujočih bioplinarn je mogoče razbrati, da v Sloveniji stane gradnja bioplinske naprave z močjo enega megavata okoli 6,5 milijona evrov, v Nemčiji med 2,5 in 4 milijoni, v Avstriji od 4,5 do 5 milijonov evrov...

Zakaj tolikšna razlika, koliko kreditov je bilo doslej odobrenih, kako so zavarovani...? Poslansko vprašanje v zvezi s tem je že lani dobil finančni minister Franc Križanič, a je nanj le skopo odgovoril, češ da nima zakonskih pooblastil, da bi od poslovnih bank, niti od tistih v večinski državni lasti, zahteval podatke o konkretnih kreditnih poslih. Odgovore na zastavljena vprašanja pa je deloma mogoče najti na spletnih straneh bioplinarn. Takole piše na eni od njih: "Naložba je vredna 6,5 milijona evrov, v celoti je financirana preko bančnega kredita. Zanj je dala bančno garancijo država, s tem da se je zavezala, da bo naslednjih 15 let odkupovala proizvedeno električno energijo iz naše bioplinarne." Je iz zapisanega mogoče sklepati, da bi, če bi se kreditojemalcu slučajno kaj zalomilo, njegov dolg do banke poravnala država oziroma njeni državljani?

Podjetje Keter Organica, ki bioplinarne gradi na ključ, kmetom priskrbi tudi kredit, pretežno pri bankah, ki sta v večinski državni lasti. Iz primera Petač je mogoče sklepati, da banka najetega kredita ne nakaže kmetu, ki se je odločil za gradnjo bioplinarne, temveč podjetju, ki objekt zgradi. Denis Bolčina iz Keter Organice pravi, da je Miha Petač za gradnjo bioplinarne v Pirničah najel okoli 4,5 milijona evrov kredita, da je imel tudi nekaj lastnega denarja, za pridobitev kredita pa je moral zastaviti celotno gradbeno zemljišče, vredno okoli 6 milijonov evrov, in zgrajeno elektrarno, vredno približno 6,5 milijona. "Na zahtevo banke smo morali dati poroštvo tudi v Keter Organici," pravi Bolčina in dodaja: "Petač je najel namenski kredit za gradnjo, ki se po nalogu kreditojemalca po izstavljenih situacijah za namensko rabo plačuje izvajalcu."