"Zgodba Nemčije zbuja apetite"
"Če so v slovenskem političnem prostoru na eni strani glede gospodarske uspešnosti in ekonomske učinkovitosti aktivne predvsem stranke neoliberalnega pola, nam na drugi strani manjka stranka, ki bi poudarjala okoljsko odgovornost in hkrati socialno pravičnost," je prepričan dr. Dušan Plut, ki je s stranko Zeleni Slovenije doživel uspeh že na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1990. Tedaj je stranka, ki je dobila v družbenopolitičnem zboru kar osem delegatov, vstopila v Demosovo koalicijo, Plut pa je bil že pred tem izvoljen v republiško predsedstvo.
Vendar so notranji spori okoli ideoloških tem leta 1993 pripeljali do odhoda Plutove skupine skupaj z vsemi petimi takratnimi poslanci iz Zelenih Slovenije (vodenje te je prevzel Vane Gošnik). Ustanovili so Zelene - ekološko-socialno stranko, ki se je marca 1994 na blejskem kongresu z Liberalnodemokratsko stranko, socialisti in demokrati združila v Liberalno demokracijo Slovenije.
Na vprašanje, kje je zdaj v LDS ta zelena opcija, nam je vodja poslanske skupine Borut Sajovic dejal, da je zelenega v LDS kar nekaj. Morda posamezniki niso tako izpostavljeni, je pa po njegovih besedah ekološki forum stranke zelo dejaven. "Zgodba Nemčije marsikomu zbuja razne apetite, menim pa, da bi morale več zelene politike in odgovornosti imeti vse stranke in ne ena zelena stranka," pravi Sajovic. Zeleni po njegovih besedah pridobijo, ko se v nekem trenutku pojavijo kot alternativa, potem pa padajo, ker očitno političnega posla in obrti ne obvladajo.
Pluta preseneča položaj SD
Od obstoječih parlamentarnih strank se pri nas po Plutovi oceni eko-socialni politiki najbolj približujeta Zares in Slovenska ljudska stranka, pogojno tudi LDS. "Preseneča pa me, da pri SD niso blizu taki poziciji. Kot namreč vemo, so v Nemčiji najpogostejše koalicije med zelenimi in socialnimi demokrati," pojasnjuje Plut.
Vodja poslanske skupine Zares Franco Juri njihovo stranko vidi "v zeleni družini" in izpostavlja tako mnenja slovenskih okoljevarstvenikov, da je njihov program pri teh vprašanjih najbolj dodelan, kot tudi nekatere zelene projekte stranke. Juri bi si želel, da se v politiko vrne Dušan Plut. "Je človek, ki bi znal ponujati resno, dosledno, zeleno, eko-socialno smer. Osnovo take politike vidim tudi v Zares. Bi pa bila potrebna nadgradnja," nam je dejal Juri. In Pluta kar prek našega časnika povabil, da se jim pridruži.
Plut je - kot pravi - v preteklih letih prejel več povabil, da se pridruži kateri od političnih opcij, vendar je po njegovem prepričanju po dvajsetih letih nastopil čas zamenjave politične garniture. "Pravi potencial vidim pri mladih intelektualcih, ki bi morali predstavljati jedro eko-socialne stranke," je prepričan priznani slovenski ekolog. In ne skriva, da v teh vrstah vidi svoja nekdanja študenta Petro in Janeza Matosa, ki sta nase najbolj opozorila z lansko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Janez Matos nam je včeraj potrdil, da sta z ženo že prejela nekaj povabil političnih strank, vendar pa svoje poslanstvo vidita v nevladnih organizacijah. "Ne jaz ne moja žena se ne vidiva v politiki, dopuščava pa možnost, da ima takšne ambicije kdo drug iz našega društva. Se pa strinjam, da slovenska politika potrebuje zeleno stranko in da zanjo obstaja prostor, vendar ne vidim osebe, ki bi takšno funkcijo lahko prevzela," pravi Matos.
Plut pa nam je včeraj zaupal tudi nekakšen recept za uspeh zelene stranke na volitvah. Po njegovih besedah mora izpolnjevati dva pogoja. Aktivneje in na bolj kreativen način mora iskati rešitve za težave, saj danes ni več dovolj, da samo komentiraš razmere po svetu. Čas splošnega kritiziranja je namreč že minil. Kot drugi pogoj je navedel, da se zelena stranka jasno politično profilira. Imeti mora celovit politični program in se tudi ideološko postaviti na določeno pozicijo, saj je to po Plutovem prepričanju v Sloveniji nujno.
Politični analitik dr. Jernej Pikalo ocenjuje, da je zelena opcija pri nas civilnodružbeno izjemno močna, kar se vidi v zasavskem Eko krogu in v akcijah Očistimo Slovenijo. Drugo vprašanje pa je, zakaj to ne preraste v politično gibanje. Ob tem Pikalo spominja, da imajo vse osrednje stranke pri nas del zelenih tem v svojem programu. Zelena oziroma ekološka stranka bi se torej morala opredeljevati ne le do ekoloških tem, temveč tudi do drugih vprašanj, kar pomeni, "da bi morala svoje bitje in žitje iskati tudi v političnem spektru". Tu pa po Pikalovih besedah veliko prostora ni oziroma vse stranke hočejo biti pri sredini.
