Po neuradnih informacijah naj bi tako vodstvo SCT, ki je uradno še v prisilni poravnavi, z Ivanom Zidarjem na čelu v naslednjih dveh tednih samo vložilo predlog za stečaj. "Če svežega denarja v kratkem ne bo, potem druge možnosti ni," je to možnost včeraj za Dnevnik potrdila prisilna upraviteljica SCT Marija Magdalena Šantl.
Izpeljavo prisilne poravnave v okviru načrta, ki ga je SCT predložil sodišču, naj bi kot nerealno po novem ocenjevali tudi pri bankah upnicah, ki jim grozi unovčitev za več kot 160 milijonov evrov garancij, izdanih za projekte.
Da je sanacijski načrt SCT le še mrtva črka na papirju, dokazuje podatek, da se je družba v njem letos zavezala ustvariti več kot 216 milijonov evrov prihodkov, pri čemer je v prvih dveh mesecih leta 2011 skupaj imela le šest milijonov evrov prilivov. Poleg tega, da je SCT v začetku marca tudi uradno izgubil zadnji večji posel v tujini, gradnjo priključkov na beograjsko obvoznico, je pod velikim vprašajem tudi rešilno, osem milijonov evrov vredno posojilo. Tega naj bi ga družba najela pri hrvaškem EMS Holdingu, ki je prek nemškega podjetja z enakim imenom v lasti nemškega poslovneža turškega rodu Metina Selvija, domnevnega nekdanjega agenta KGB.
Čeprav bi moral SCT po pogodbi do konca marca počrpati vse štiri obroke posojila, ki naj bi bil po naših informacijah nakazan z računa v Švici, je Šantlova včeraj priznala, da denarja še ni. "Uradno nisem bila obveščena, da bi si posojilodajalec premislil," je pojasnila. Kljub zahtevi upniškega odbora, ki je želel od SCT do 12. marca izvedeti več podatkov o bilancah in lastništvu EMS Holdinga, tega SCT do včeraj po dostopnih informacijah ni storil. Zelo verjetno pa mu tudi posojilo, ki bi ga porabil za izplačilo zaostalih plač in zagon del, ne bi zagotovilo srednjeročnega preživetja. Samo v zadnjih dveh mesecih je namreč podjetje izgubilo deset večjih projektov.
Skorajšnji stečaj SCT bo pomenil veliko breme za banke upnice z NLB na čelu. Če bi štiri državne banke (NLB, NKBM, LHB in Abanka) v morebitni prisilni poravnavi SCT izgubile "le" približno dvajset milijonov evrov nezavarovanih terjatev, bodo investitorji v primeru stečaja SCT po oceni njegovega vodstva unovčili za okrog 160 milijonov garancij za dobro izvedbo del, resnost ponudbe, plačilo, zavarovanje predujma, odpravo napak v roku in za hčerinske družbe. Te so po dostopnih podatkih večinoma nezavarovane ali "pokrite" zgolj z depoziti, ki so enaki desetini višine posamezne garancije. Po oceni iz načrta finančne reorganizacije bi lahko ostali navadni upniki, ki bi skupaj prijavili za okrog 358 milijonov evrov terjatev, računali na manj kot 25-odstotno poplačilo.
Ključno vprašanje pri stečaju podjetja, ki je imelo najpomembnejšo vlogo pri nacionalnem avtocestnem programu, je povezano z njegovimi referencami. Te so ključnega pomena za pridobivanje poslov na javnih razpisih. "Reference se lahko v stečaju prenesejo na morebitnega novega kupca pravne osebe SCT. A do te prodaje v stečaju zagotovo ne bo prišlo hitro," je dejala Šantlova.
Spomnimo, Ivan Zidar je v zadnjih mesecih neuspešno skušal izpeljati več načrtov za rešitev finančno zdravih delov podjetja SCT prek svojega podjetja SCT Holding. Po nedavnem razdrtju pogodbe o sodelovanju pri gradnji mosta v Beogradu je po dostopnih podatkih pod vprašajem tudi nadaljnje delo podjetja, ki ga je SCT Holding konec lanskega leta ustanovil z avstrijskim Porrom. Eden od dveh njegovih direktorjev je Zidarjev zet Renato Strojko. V SCT, ki ima na ravni krovne družbe še 657 zaposlenih, torej dvakrat manj kot leta 2008, na vprašanja o stečaju ne odgovarjajo. V NLB, ki SCT pred dnevi ni odobrila garancije za dela v Beogradu, pa dogajanj ne komentirajo.
