Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki imata skupaj v lasti petino Telekoma, sta zahtevala, da se razišče med drugim Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini, nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorji bodo med drugim ocenili, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani ter kako vplivajo na družbo z vidika izpostavljenosti tveganjem.

Revizija bo zajela čas, ko sta družbo vodila tako nekdanji predsednik uprave Bojan Dremelj kot zdajšnji Ivica Kranjčević. Ta je po današnji skupščini za novinarje pojasnil, da je tudi v interesu sedanje uprave, da se raziščejo vsi posli in razčistijo vsi dvomi okrog poslovanja tako v preteklosti kot v zadnjem letu, odkar deluje sedanja uprava.

"Zato temu predlogu nismo nasprotovali," je dejal po skupščini, na kateri je bilo prisotnega 82 odstotkov kapitala, in dodal, da bo revizija zagotovo trajala najmanj šest mesecev.

Tudi predsednica uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Dagmar Komar je pojasnila, da posebno revizijo podpirajo, ker je potrebno zaradi visokih izgub in odpisov vrednosti naložb odgovoriti na morebitne pomisleke glede odgovornosti vodstev v preteklosti.

Predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc pa je priporočil, da se pri nadaljnjih revizijah upošteva izsledke že opravljenih revizij in forenzičnih pregledov, saj bi to pospešilo in pocenilo izredno revizijo, ter da se pri vsem tem ohrani dobro ime družbe.

Nadzorni svet družbe je sicer že julija lani zadolžil Kranjčevićevo ekipo, naj proti bivši upravi Telekoma sproži ustrezne pravne postopke v zvezi z njihovo odgovornostjo. Revizijsko poročilo o prevzemih v Makedoniji in družbe Najdi.si je namreč ugotovilo vrsto pomanjkljivosti.

Kranjčević je nato danes delničarjem povedal, da so v primeru enega pravnega posla, pri katerem so ugotovili zadostno osnovo za to, že vložili eno odškodninsko tožbo. Proti komu in za kolikšno vsoto, bodo razkrili, ko bo vročena osebam, proti katerim je naperjena. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi sicer tožili nekdanje vodilne uslužbence Telekoma.

Prvi mož Telekoma je sicer glede možnosti dodatnih odškodninskih tožb dejal, da je odločitev o njih odvisna od ugotovitev revizorja in odvetniške hiše, ki so ju angažirali.

Nekdanja uprava Telekoma Slovenije na čelu z Dremljem je sicer že pred časom poudarila, da podpira predlog za posebno revizijo, saj poudarja, da je delala vestno.

Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, je sicer predlagalo nasprotni sklep, s katerim bi revizija zajela le obdobje do konca mandata prejšnje uprave, saj lahko posle pod sedanjo upravo kadarkoli preveri notranja revizija. Delničarji predloga niso podprli.

Pač pa današnja skupščina ni podprla sklepa o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, ki ga je predlagala skupina delničarjev, ki ima v lasti okrog šest odstotkov družbe. Gre za delničarje NFD, Kapitalska družba, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav. Prav tako so zavrnili nasprotni predlog družbe KD Skladi, ki je predlagal spremembo razpona pri nakupni ceni delnic.

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je predlogu namreč nasprotovala, tako kot tudi uprava in nadzorni svet družbe. Kot je dejala Komarjeva, mora biti oblikovanje sklada lastnih delnic premišljeno in podprto z dolgoročno poslovno strategijo podjetja. "V tem trenutku ne vidimo ne strateških kot tudi ne jasnih ekonomskih razlogov za oblikovanje sklada lastnih delnic," je povedala.

Zato se agencija po besedah Komarjeve pridružuje mnenju vodstva družbe, da bi s takšno odločitvijo prišlo do zmanjšanja kapitalske ustreznosti družbe, dodatnega nenačrtovanega zadolževanja in negativnih vplivov na mednarodno boniteto družbe. Ukrep odkupa po mnenju agencije tudi ne rešuje problema dolgoročne vrednosti delnice družbe. Pač pa bi k temu prispevali predvsem dobri poslovni rezultati družbe in sistematično uresničevanje njene strategije.

Andraž Grahek iz KD Skladov je odgovoril, da se lahko na podlagi dostopnih podatkov, med drugim glede načrtovanih naložb v tem letu, ugotovi, da je več kot 100 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki bi se ga lahko namenilo bodisi razdolževanju bodisi kakšnim drugim stvarem. "Mislimo, da je znotraj tega okvira več kot dovolj prostora, da se družba razdolžuje in mogoče razmišlja tudi o strateških korakih naprej, saj vemo, da so tudi delnice podjetja lahko valuta, s katero družba plačuje ob morebitnih prevzemih v prihodnosti," je dejal.

Kranjčević je sicer na podlagi vprašanja delničarja dejal, da bo družba dividendno politiko začrtala v strateškem načrtu skupine Telekom Slovenije, ki je še v pripravi in naj bi bil predvidoma sprejet na seji nadzornega sveta 21. aprila.