S prvencem Sobotne zgodbe se je namreč pokazala kot polnokrvna sodobna pripovedovalka; zanima jo živa in intrigantna zgodba, naj bo iz habsburške monarhije, Jugoslavije ali sodobne Slovenije, družinskega okolja ali z nogometnega in kakšnega drugega terena. Mirana Likar Bajželj se je kalila na literarnih delavnicah Andreja Blatnika, že prve objave pa so prinesle tudi nagrade: Onino pero na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Delove priloge Ona leta 2006, nagrado Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti leta 2007, pred kratkim pa je z zgodbo Nadin prt zmagala na natečaju portala AirBeletrina.
Ob tem, da zna potovati po različnih krajih in časih, je Mirana Likar Bajželj zelo spretna v menjavanju različnih jezikovnih registrov ter portretiranju vseh družbenih slojev, generacij in poklicev. V njeni prozi se oglašajo tako razočarane sodobne potrošnice kot problematični najstnik ali pa gostilničar, ki v dolgi izpovedi, ki na videz ne pelje k svojemu cilju, razkrije slabo vest zaradi nasilnega izgona Ciganov iz vasi. Osnova za dobro zgodbo je tudi to, da avtor vsakokrat znova najde perspektivo, iz katere nobena posamezna usoda ni videti banalna, niti dolgočasna, je pred časom ugotavljala Dnevnikova kritičarka Lucija Stepančič: zato so sami zapleti v prozi Mirane Likar Bajželj - skoraj odveč.
