Japonci vseh hladilnih sistemov v reaktorjih še niso vzpostavili, zato bo do manjših in ne usodnih zapletov najverjetneje še prihajalo. Tudi po vzpostavitvi vseh hladilnih sistemov pa bodo imeli delavci Tepca (upravitelja jedrske elektrarne) veliko dela. "Kar koli so in bodo 'provizorično' vzpostavili, bodo morali nato urediti tako, da bo delovalo za stalno. Potem bodo morali reaktorje natančno pregledati in ugotoviti, kaj vse je poškodovano. Vseh podrobnosti danes namreč niti ne poznajo. Slediti bo morala odločitev, kako poškodbe sanirati. Vse skupaj bo najverjetneje trajalo mesece in leta," je razmišljal Stritar.
Medtem so na Japonskem radioaktivni jod našli tudi v tokijskem vodovodu. Po poročanju Reutersa so v tekoči vodi namerili 210 bekerelov na kilogram, kar je približno dvakrat več od največje dovoljene vrednosti za dojenčke do enega leta starosti. Njihovim staršem pa tudi staršem nekoliko starejših otrok zato polagajo na srce, naj njihovi otroci ne uživajo tekoče vode, druge pa mirijo, da nevarnosti za zdravje za zdaj ni. Omejitev pitja vode po poročanju STA za zdaj velja za vseh 23 osrednjih tokijskih okrajev in za območje Tama na zahodu trinajstmilijonske prestolnice, ki je od Fukušime oddaljena približno 250 kilometrov. Povišane vrednosti radioaktivnega joda 131 so v Tokiu sicer prvič zaznali že v torek zjutraj - v neki napravi za pripravo vode. Povišanih vrednosti radioaktivnega cezija 137 - ta nasprotno od joda, ki razpade v osmih dneh, za razpad potrebuje kar približno 30 let - v vodi niso ugotovili.
Tudi mag. Bogdan Pucelj iz službe za varstvo pred ionizirajočim sevanjem na Inštitutu Jožefa Stefana se strinja, da vrednost radioaktivnega joda v tokijskem vodovodu ni nevarna, se pa spominja, da so po ukrajinski černobilski nesreči v Sloveniji mejno vrednost v mleku najprej postavili na 100 bekerelov na liter, nato pa so jo dvignili na 300 bekerelov.
