Delavci, ki skušajo ohladiti poškodovane reaktorje in bazene z izrabljenim gorivom, so namreč morali priznati nov poraz: iz kar dveh reaktorjev, drugega in tretjega, sta se znova dvignila dim in para, zaradi česar so morali začasno zapustiti območje. Kaj natančno je povzročilo izhajanje, ni znano, radioaktivnost pa se ob tem, tako pravijo, ni dramatično povišala.

Drugi reaktor jim je v nedeljo, tako kot tudi prvi, uspelo priklopiti na električno omrežje, ali je inženirjem uspelo tudi dejansko zagnati vodne črpalke za hlajenje, pa ni jasno. Največ zaskrbljenosti sicer vzbuja tretji reaktor, kjer se segreva gorivo iz mešanice plutonijevega in uranovega oksida.
Mag. Bogdan Pucelj z Instituta Jožef Stefan, ki izpuste radioaktivnih snovi iz Fukušime ocenjuje kot »milijoninko Černobila«, razlaga, da bodo morali na Japonskem prepovedati pašo živali na določenih območjih in jih hraniti z nekontaminirano hrano iz zalog.

»To je bil tudi eden od ukrepov, ki smo ga nekaj časa izvajali v Sloveniji po černobilski nesreči,« se spominja Pucelj, ki razlaga, da lahko k okrevanju območij, ki so kontaminirana predvsem z radioaktivnim jodom 131, še največ pripomore čas, ki je največji sovražnik kratkoživega joda.

Medtem ko delavci v jedrski elektrarni Fukušima še vedno krotijo popotresne in pocunamijske težave v nuklearki, prihajajo z Japonske tudi informacije o kontaminirani hrani in vodi.

O posledicah izpusta radioaktivnih snovi v okolje in o času, ki bo potreben, da se bodo evakuirani prebivalci iz okolice nuklearke lahko vrnili v svoje domove, smo se včeraj pogovarjali z mag. Bogdanom Pucljem iz službe za varstvo pred ionizirajočim sevanjem na Inštitutu Jožefa Štefana, ki jedrsko krizo na Japonskem ocenjuje kot "milijoninko Černobila".

Podatki o količini radioaktivnih snovi, ki so ušle iz nuklearke, še niso znani. Ali obstajajo vsaj kakšne ocene?

Trenutno še nimamo zadostnih podatkov, da bi lahko ocenili količino izpuščenih radioaktivnih snovi, vsekakor pa je mogoče že zdaj na podlagi narave nesreče, vrste reaktorja in pregrad, ki v precejšnji meri preprečujejo znatnejše izpuste, zatrditi, da bo vpliv na okolje bistveno manjši, kot je bil černobilski. Morda govorimo o "milijoninki Černobila". Za zdaj kaže, da je iz elektrarne ušel predvsem radioaktivni jod 131, pri nekaterih meritvah pa je bil v manjših koncentracijah zaznan tudi radioaktivni cezij. Jod 131, ki nastaja pri cepitvi uranovih jeder v reaktorju, ima razpolovno dobo osem dni.

Kakšnemu sevanju so bili izpostavljeni delavci v nuklearki? V nekaterih tujih medijih, ki so jih povzemali tudi nekateri domači, so se pojavile nekakšne približne ocene, da jim ostaja samo še 14 dni življenja, da jih bo zagotovo polovica umrla in podobne pesimistične napovedi.

Pri takih napovedih gre vsekakor za izjemno šibko poznavanje bioloških učinkov sevanja in dozimetrije. Pri rednem delu velja za delavce omejitev 20 milisivertov na leto, v primeru izrednih dogodkov pa se lahko to mejo do določene mere sprosti. Na Japonskem so zato mejo najprej dvignili na 100 milisivertov, kar je dovoljeno, ko se rešuje življenja in preprečuje večje razsežnosti nesreče. Po dostopnih podatkih so to mejo nato dvignili še na 250 milisivertov, kar pa je še vedno povsem v skladu z mednarodnimi priporočili, ki kot najvišjo mejo dopuščajo 500 milisivertov. Tudi 500 milisivertov je še precej pod pragom za kakršne koli neposredne učinke na človeka, verjetnost tveganja za raka pa je nekoliko povečana. A ne grozljivo povečana.

Če bi se vse težave v Fukušimi danes uredile, kako dolgo bi trajalo, da bi se lahko evakuirani prebivalci s kontaminiranih območij vrnili v svoje domove?

Kot rečeno, jod v osmih dneh razpade na polovico začetne aktivnosti. Seveda evakuirano območje ne bo ostalo zaprto za vedno, kot je bilo to v bližnji okolici černobilskih reaktorjev. V okolici fukušimskih reaktorjev govorimo morda o nekaj tednih ali še manj, če seveda vrnitve ne preprečujejo še drugi problemi, ki so posledica potresa in cunamija. Težko pa je natančno povedati, po kolikšnem času se bo prebivalstvo vrnilo v svoje domove, ker ne poznamo natančnih podatkov s tega območja.

Se da okrevanje okolice kako pospešiti?

To ni potrebno, saj zaradi kratkoživosti joda najbolj učinkovito deluje čas.

Z Japonske so kot srečo v nesreči pogosto navajali, da veter odnaša radioaktivne snovi nad ocean. Kaj se z njimi zgodi v morju in kakšne posledice lahko pustijo tam?

Na morju te snovi ne morejo pustiti nikakršnih posledic. Radioaktivni delci se tako razpršijo in razredčijo v morski vodi, da posledice niso možne.

Ponekod so voda, zelenjava in mleko že kontaminirani. Najbrž se bo v naslednjih tednih pojavilo vedno več različnih kontaminiranih živil?

Če gojite poljščine, je težko preprečiti, da se radioaktivni delci ne bi usedli na liste poljščin in travo. Krave med pašo zaužijejo te radioaktivne snovi, ki lahko nato končajo v mleku. Vendar nivoji radioaktivnih snovi, ki so jih našli v hrani, niso pretirano visoki. V prihodnje je treba na nekem območju pač prepovedati na primer pašo na pašnikih in krave hraniti z nekontaminirano hrano iz zalog. To je bil tudi eden od ukrepov, ki smo ga nekaj časa izvajali v Sloveniji po černobilski nesreči. Ob tem je treba poudariti, da so evakuirani prebivalci dobili jodove tablete, ki skoraj popolnoma zaščitijo pred vnosom radioaktivnega joda v ščitnico.

Kakšne posledice bi lahko čutili ljudje, ki živijo več kot 20, 30 kilometrov od nuklearke in jih niso evakuirali?

Tam je pričakovati bistveno manjše sevanje kot na manjših razdaljah. Pozoren pa je treba biti na dejstvo, da se na področjih z morebitnimi padavinami na tla izpere bistveno več radioaktivnih snovi kot v suhem vremenu.