"Osvojili smo šest kolajn na svetovnih prvenstvih, to se v slovenski smučarski zgodovini še ni zgodilo. Dejstvo je, da rezultate imamo, moramo pa biti realni in pogledati stanje v celoti, ki v številnih segmentih ni rožnato. Kot predsednik SZS ne morem sprejeti, da bomo imeli med moškimi v kvoti le enega tekmovalca tehničnih disciplin. V zadnjih letih je bilo očitno tudi sistematično nazadovanje v veleslalomu. S Koširjem ter njegovo ekipo in sponzorji se pogovarjam, da bi zagotovili dodaten denar za alpske discipline, da bomo dobili več tekmovalcev za članske kategorijo iz mlajših generacij," je pojasnil predsednik SZS Tomaž Lovše.

"Takšne sezone po zaslugi Tine Maze v našem smučanju še ni bilo, vendar s tem nismo povsem zadovoljni. Še zlasti, če pogledamo v luči pogojev, v katerih sta delali Nemka Maria Riesch in Američanka Lindsey Vonn in me je po eni strani zelo sram, da je bilo tako. Želim si, da bi zagotovili dodatnih 500.000 evrov za alpske discipline, da bi pripeljali nekaj vrhunskih trenerjev za delo z mlado generacijo. Pomoč bomo namenili tudi zlati Mazejevi. V SZS še nismo imeli tekmovalca ali tekmovalke, ki bi lahko posegel po velikem globusu. Ko sem se ozrl nazaj, lahko ugotovim, da bi lahko v formi, ki jo je imela na SP in po njem, dosegla še bistveno več. Sedaj nas čakajo intenzivni pogovori, da ji zagotovimo dobe pogoje in se prihodnje leto veselimo skupne zmage v svetovnem pokalu," je napovedal Lovše.

Finančno stanje zveze je slabše, kot je bilo pričakovati, zaradi minusa v alpskem delu. "Finančno so ostale discipline zelo stabilne in same živijo v okviru sredstev, ki jih imajo na voljo. Alpski del je bil dolga leta 'podhranjen', del dolga je nastal zaradi nerazumevanja nove vodstvene ekipe, ki je gledala le neposredne stroške ekip, denarja za zagotavljanje delovanja sistema pa v predračunih ni upoštevala. Imela je bogate ekipe, vendar pa rezultatov ni bilo. Namesto v mlade je bil denar usmerjen v starejše, ki pa niso dosegli ustreznih uvrstitev. Vse to je letos povzročilo med 350.000 do 400.000 evrov dolga. Sprejeli smo varčevalne ukrepe, skušali pa bomo zagotoviti tudi dodatna sredstva," je pojasnil Lovše. Za ekipo Tine Maze je SZS dala 220.000 evrov ter pokrila plače trenerjev in pol njenega programa.

V nordijskem delu sta se poslovila najuspešnejša tekačica doslej, Petra Majdič, med smučarji skakalci pa Primož Peterka, ki pa v zadnjih sezonah ni bil več na ravni, s katero je navduševal v devetdesetih letih. "Tekaški del nordijskih ekip je po odhodu Petre Majdič pred novimi izzivi. Imamo pa dve tekmovalki, Vesno Fabjan in Katjo Višnar, ki sta se že približali svetovnemu vrhu. Ostaja tudi trener Ivan Hudač. Skoki so druga tema in bo morala stroka odgovoriti, zakaj je bila ta disciplina v celotni poletni in zimski sezoni do svetovnega prvenstva v krizi in šoku. Fantje so mi povedali, da so veliko in trdo delali. Nisem strokovnjak za ta vprašanja, zato mora odgovore dati stroka. Robert Kranjec se je izkazal na zadnji tekmi finala pokala v Planici, tudi ekipa je bila na stopničkah. Žal pa pred SP ni bilo izidov in tu moramo najti rešitve," je še navedel Lovše.

Jure Košir je ocenil, da je Mazejeva doslej edina, ki je v slovenskem alpskem smučanju sposobna osvajati najvišja mesta v vseh disciplinah in poseči po velikem globusu. Sam je prvo slovensko odličje v pokalu osvojil leta 1995. "Tedaj sem se boril celo za skupno in slalomsko srebrno odličje. Italijan Alberto Tomba je bil takrat razred zase. Če ne bi imel tedaj smole s palico, bi bil drugi," se je spominjal Košir. V Bormiu je bil 19. marca 1995 na finalu pokala v slalomu po prvi vožnji četrti, nato pa se mu je kmalu po merjenju vmesnega časa na drugi progi odlomila palica, zato je padel kar na 13. mesto. Avstrijec Günther Mader ga je na koncu v skupnem seštevku prehitel za 15 točk.

"Izjemno težko je biti tako vsestranski smučar, kot je Mazejeva. Tovrstne osebnosti doslej še ni bilo v zgodovini slovenskega alpskega smučanja. To je dosegla z majhno ekipo. Hrvatu Ivici Kosteliću je do globusa pomagala devetčlansko spremljevalno osebje," je omenil Košir, pred Mazejevo edini slovenski dobitnik alpskega odličja v skupnem seštevku pokala. Mazejeva je sicer dejala, da svoje ekipe, ker izjemno dobro deluje in je vzpostavila tudi zelo dobro harmonijo, ne bi bistveno povečevala. Bolj si želi, da bi imela enakovreden dostop do vrhunske opreme in da ji ne bi bilo treba dobesedno prositi proizvajalcev, da ji dodelijo, denimo, konkurenčni dres. Prav tako si želi, da bi tudi trenirala s slovensko moško ekipo, kot je to storila lani.

Košir je pred pravkar končano sezono prevzel vodenje alpskih disciplin. "Celotna sezona je imela velike odklone. Imeli smo odlične rezultate, pa tudi veliko zelo slabih. Pohvala velja moškim hitrim disciplinam, četrtima mestom Andreja Jermana in Andreja Šporna ter Boštjanu Klinetu, ki je osvojil dva naslova mladinskega svetovnega prvaka v hitrih disciplinah. Najslabša je bila moška tehnična ekipa, posebej veleslalom je velika težava, ki potrebuje sistematične rešitve. V minuli zimi je zmanjkalo časa za kaj takega. Takoj po letošnji sezoni pa je potrebno začeti delati na način, ki bo prinesel napredek," je napovedal Košir, ki pa konkretnega načrta, tudi kadrovskih rešitev, še ni mogel povedati.

"Ta čas usklajujemo proračunu za naslednjo sezono. Boril se bom, da bo čim višji, potem bo lažje izbirali strokovni del in tekmovalce. Predvsem trenerji želijo vedeti, koliko bodo imeli na voljo za programe. Zato ne morem govoriti o konkretnih imenih. Burkhard Schaffer naj bi ostal vodja za moške hitre discipline, vendar ni še nič podpisanega," je končal Košir.