Poleg sporazuma o ustanovitvi skupnega podjetja v okviru projekta plinovod Južni tok, ki ga bosta v navzočnosti Putina, predsednika vlade Boruta Pahorja, ministrice za gospodarstvo Darje Radić in ruskega ministra za energetiko Sergeja Šmatka podpisala prvi mož Gazproma Aleksej Miller in direktor družbe Geoplin plinovodi Marjan Eberlinc, bo jutri na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) luč sveta ugledal rusko-slovenski poslovni svet. Sogovorniki iz sveta politike in gospodarstva naj bi uskladili tudi podrobnosti o 31 projektih iz programa, ki sta ga pred mesecem dni na moskovskem zasedanju medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje potrdila zunanji minister Samuel Žbogar in ruski minister za zveze in množične medije Igor Šjogolev.

Vrhunec in ključni razlog za drugi Putinov obisk v Sloveniji (prvič je našo državo obiskal junija 2001, ko se je sestal s tedanjim ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem) je zaprtje druge faze pogovorov o Južnem toku. Spomnimo, potem ko sta Slovenija in Rusija novembra 2009 v Moskvi podpisali meddržavni sporazum o sodelovanju pri načrtovanju slovenske trase plinovoda, ki bo bolgarsko črnomorsko obalo povezal z Italijo, so v dobrem letu pri Geoplinu plinovodi pripravili študijo izvedljivosti projekta. V njej so obdelali ekonomiko, financiranje, tehnične in okoljske vidike gradnje, pri čemer so opredelili še najmanj sedem možnih tras. Z jutrišnjim podpisom dogovora o ustanovitvi skupnega podjetja, v katerem naj bi Gazprom in Geoplin plinovodi vsak v polovičnem deležu vložila minimalni kapital, ki ga bosta kasneje povečala, se bo Slovenija pridružila Bolgariji, Srbiji in Madžarski, kjer so enaka podjetja že ustanovljena. To posledično pomeni, da bo Rusiji prav z jutrišnjim podpisom uspelo pokriti vso kopensko traso plinovoda med Črnim morjem in Italijo.

Jutri naj bi bilo znano tudi več o 31 gospodarskih projektih iz memoranduma za povečanje gospodarskega sodelovanja, ki sta ga novembra lani v Moskvi podpisala oba predsednika, Danilo Türk in Dmitrij Medvedjev. Izvedeli smo, da naj bi se slovensko gospodarstvo vključevalo v projekte prek grozdov ali drugih povezav s podjetji, ki že na veliko poslujejo v Rusiji: Heliosom, Rikom, Krko, Iskratelom in Comito. "Načrtujemo izvajanje gradnje hotelskega kompleksa Lužniki, ki predstavlja enega večjih športnorekreacijskih centrov na svetu. Prizadevali si bomo, da bomo oživili več sodelovanj s predstavniki ruske avtomobilske industrije. Z družbo ZIL načrtujemo dobavo linije za lakirno opremo za lakiranje avtomobilskih delov, z Uljanovskim motornim zavodom se dogovarjamo za izdelovanje opreme za mehansko obdelovanje delov moderniziranega bencinskega motorja, z družbo Ribinsk pa za dobavo tehnološke opreme za izdelavo energetskih armatur. Obeta se nam tudi sveže sodelovanje z družbo Avtovaz," je v petek za Dnevnik pojasnil direktor Rika Janez Škrabec, ki bo predvidoma skupaj s podpredsednikom uprave Avtovaza vodil novoustanovljeni rusko-slovenski poslovni svet. Ta se bo, kot je pojasnil Škrabec, "predvsem trudil za dejansko uresničitev načrtovanih sodelovanj med podjetji iz Slovenije in Rusije v praksi".

V Iskratelu, ki ga vodi Andrej Polenec, so nam pojasnili, da si obetajo še poglobitev odnosov z Rusijo, tudi sicer pa imajo v državi, kjer ustvarijo 50 milijonov prometa, že neposredno prodajno mrežo in predstavništva od Vladivostoka do Kaliningrada. V kranjskem podjetju Comita (njen zastopnik je poslovnež Aljoša Ivančič), dolgoletnem Gazpromovem dobavitelju, ki bo na trasi vsega Južnega toka od Sibirije do Italije položilo optični kabel za prenos podatkov, pa bodo skupaj z grozdom slovenskih podjetij iskali priložnosti na področju telekomunikacij in energetske obnove stavb. Prav v slednjo naj bi Rusija v prihodnjih letih vlagala del izkupička od prodaje nafte in plina.

primoz.cirman@dnevnik.si

jan.bratanic@dnevnik.si

tomaz.modic@dnevnik.si