"Sestavni del samega problema je tudi njegovo podcenjevanje in zanikanje, da obstaja. To je v bistvu eden od najbolj močnih mehanizmov vzdrževanja sistemskih in strukturnih diskriminacij," poudarja Vernik Šetinc. Meni, da je problem diskriminacije zelo zapleten, ker večinoma temelji na iracionalnih vzorcih vedenja, ki se jih tudi slabo zavedamo.

"Z njimi pač živimo in jih sprejemamo kot take. Ne zavedamo se, kakšno škodo povzročajo vsakodnevno," dodaja.

Po njegovem se je treba tega problema lotiti interdisciplinarno in "z vsemi silami". V tem smislu je pomembno, da problem diskriminacije postane viden in da predvsem vidno postane tudi prizadevanje za njegovo odpravo. Zato se poklicani po navedbah Vernik Šetinca morajo vprašati, kako bi postali zgled in kako učinkovito reševati ta problem. Kot zatrjuje, je treba delati s konkretnimi ljudmi na sistemski ravni.

Vprašanje je, kako doseči, da nekaj, kar je tabu, to preneha biti in da začnemo ta problem naslavljati, pravi Vernik Šetinc.

V ta namen je zagovornik načela enakosti pripravil obsežno posebno poročilo z naslovom Obveznosti države pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije. V njem je ocenil učinkovitost obstoječih varstvenih mehanizmov in stanje pravne varnosti na področju varstva človekovih pravic v Sloveniji.

"Izsledki so izredno zaskrbljujoči in terjajo takojšnje odločne ukrepe za izboljšanje stanja," pravi. Pravna sredstva za varstvo pred diskriminacijo morajo postati enostavno dostopna, uporabniku prijazna, torej nezapletena in učinkovita. Sankcije v primeru kršitev morajo imeti odvračalne učinke. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito, neodvisno pomoč žrtvam diskriminacije, kot tudi oblikovanje in izvajanje učinkovitih in koordiniranih politik preprečevanja in odpravljanja diskriminacije.

Za to bodo po njegovem mnenju potrebne zakonodajne spremembe, spremembe v organizacijski strukturi državne uprave in ustreznejša porazdelitev nekaterih pristojnosti, zlasti pa tudi odločnejša in bolj učinkovita politika preprečevanja in odpravljanja diskriminacije. Vernik Šetinc je pri tem opozoril, da je odgovornost za izboljšanje stanja sicer skupna naloga vseh organov oblasti, vendar mora pobudo v tej fazi prevzeti vlada.

"Nihče ne more nadomestiti njene vloge političnega vodenja, državo oziroma vlado je treba prisiliti, da postane zgled na tem področju, da izpolni ustavno dolžnost in zagotovi učinkovito varstvo pred diskriminacijo," je bil jasen Vernik Šetinc. Zagovornik načela enakosti bo do konca marca sicer pripravil letno poročilo o delu, ki ga je prevzel julija 2010.