Lani je po podatkih neodvisnega ameriškega podjetja Common Sense Advisory svetovni trg prevajalskih storitev znašal kar 26,3 milijarde ameriških dolarjev. Še leto prej se je ta številka vrtela okoli 23,2 milijarde. Prva tri največja prevajalska podjetja imajo po približno 400 milijonov skupnih prihodkov. Francoski HP ACG, ki je prvi na lestvici, je imel leta 2010 457 milijonov ameriških dolarjev prihodkov, za njim je bil McNeil Technologies iz ZDA, kjer so imeli skoraj 405 milijonov ameriških dolarjev skupnih prihodkov. Tudi Lionbridge Line Holdings se je približal magični meji 400 milijonov, saj je to ameriško podjetje imelo 389 milijonov ameriških dolarjev prihodkov. Naslednjih sedem podjetij je zaslužilo od 100 do 300 milijonov. Ostale prevajalske agencije, ki niso več v družbi desetih največjih, pa so imele od 30 do 85 milijonov prihodkov. Največ zaposlenih je imelo lani podjetje McNeil Technologies, saj je v tej družbi delalo kar 7750 ljudi v 21 podružnicah. Na drugem mestu po številu zaposlenih je bilo podjetje Language Line Holdings, ki je bilo sicer po prihodkih na četrtem mestu. To podjetje je imelo 5000 delavcev.

Veliko zaposlenih je imela tudi prevajalska agencija HiSoft Technoloy International, ki je po prihodkih zasedla šele 22. mesto. Tu je delo našlo 4500 uslužbencev.

Največji trg prevajalskih storitev je Severna Amerika z 48,5-odstotnim tržnim deležem ali drugače povedano - ta trg je vreden 12,7 milijarde ameriških dolarjev. Na drugem mestu je Evropa. Evropski tržni delež je znašal 43,2 odstotka (11,4 milijarde ameriških dolarjev). Na tretjem mestu je s slabimi 8 odstotki Azija (2 milijardi ameriških dolarjev), za njo pa so trije pod pol odstotka: Latinska Amerika in Karibsko otočje, Afrika in Oceanija.

Strokovnjaki na Common Sense Advisory so ocenili, da bo v naslednjih petih letih svetovni trg prevajalskih podjetij rasel za 13,15 odstotka na leto.

Dve tretjini slovenskega trga prevajalskih storitev obvladuje (po dostopnih podatkih podjetja GVIN) deset največjih prevajalskih agencij (Iolar, Amidas, Alkemist, Biro 2000, Veris...), podjetij ali pa samostojnih podjetnikov. Mnogi opozarjajo, da se nekatera podjetja ne ukvarjajo le s prevajanjem, ampak še z drugimi posli, tako da njihovi prihodki ne izhajajo le iz prevajalske dejavnosti.