In kako ocenjuje potrebo slovenskih ustanov, stroke in diplomantov po nadaljnjem izobraževanju dekanja dr. Brigita Skela Savič? "Slovenija sodi v skupino razvitih držav, ki se soočajo s staranjem populacije, povečanim zbolevanjem za kroničnimi boleznimi, kar se v neposredni praksi izkazuje z večanjem števila obiskov v ambulantah na primarni ravni, večji stopnji hospitalizacij, daljšanju ležalne dobe z večanjem starosti pacientov, večji porabi zdravil, večji potrebi po zdravstveni obravnavi in pomoči na domu idr. Cilj je čim dlje vzdrževati zdravje starejših ljudi in njihovo samostojnost v okolju, katerem živijo. Prav tako se povečujejo pričakovanja družbe do sposobnosti zdravstvenega sistema tako v strokovnem in organizacijskem smislu ter spremljanju in izboljševanju dela v zdravstvu iz vidika kakovosti in varnosti obravnave.
Študija OECD iz leta 2010, ki analizira stanje 12 držav, pokaže, da mnoge države želijo izboljšati delovanje zdravstvenega sistema s tem, da pregledajo in na novo postavijo vloge zdravstvenih delavcev v zdravstveni obravnavi. Najpogosteje gre za prevzem del in nalog v primarnem zdravstvenem varstvu iz zdravnika na diplomirano medicinsko sestro z dodatnimi znanji. Glavni vzrok je pomanjkanje zdravnikov, na drugi strani pa zahteve po izboljšanju dostopnosti in kakovost obravnave, uvedba večjega števila pregledov pri istem kroničnem pacientu, kjer je to potrebno, uvedba svetovanja ter preprečevanje zapletov bolezni in nepotrebnih hospitalizacij.

Nove vloge diplomiranih medicinskih sester

Študija tudi opisuje nove vloge diplomiranih medicinskih sester v bolnišnični dejavnosti, kjer pa ne šlo toliko za prenos del in nalog, temveč so diplomirane medicinske sestre, najpogosteje s končanim magisterijem iz zdravstvene nege prevzele večjo odgovornost na področju izboljševanja kakovosti zdravstvene obravnave, zagotavljanje visokih standardov dela in varnosti pacientov. Razvoj novih vlog v zdravstveni obravnavi se je izkazal tudi kot pot ustvarjanja novih kariernih priložnosti za diplomirane medicinske sestre, kar bi naj spodbudilo večje zanimanje za ta poklic, ki je v državah OECD deficitaren. Gre torej za podiplomski razvoj diplomiranih medicinskih sester na posameznih kliničnih področjih ali pa njihov razvoj na področju izboljševanja kakovosti zdravstvene obravnave. Izhodišče za ta razvoj je izobraževanje na univerzitetnih programih, nato sledita magisteriji zdravstvene nege ali klinična specializacija.

V Sloveniji se podiplomsko izobraževanje v zdravstveni negi šele razvija, magisteriji zdravstvene nege so na štirih šolah, z najdaljšo tradicijo štirih let. Kliničnih specializacij še ni, vemo pa tudi, da ni univerzitetnega študija, temveč ima Slovenija le visokostrokovni študij. Potrebe po primerljivem razvoju prenosa aktivnosti med poklicnimi skupinami se že intenzivno kažejo, praktični projekt, ki sedaj poteka so referenčne ambulante, ki je na dobri poti, da se razvije v primerljivo obliko podiplomskega izobraževanja glede na študije razvitih držav. Trenutno še delodajalci gledajo na podiplomsko izobraževanje predvsem iz vidika stroškov, kar je posledica tega, ker v Sloveniji sistematično ne spremljamo kakovosti dela v zdravstvu, kjer bi lahko, tako kot kažejo študije drugih držav, dokazali, da je kakovost zdravstvene obravnave povezana z znanjem, številom in usposobljenostjo zdravstvenih delavcev ter da nas napake stanejo več, kot vlaganje v znanje zaposlenih in definiranje njihovih novih vlog in odgovornosti v sistemu.

Seveda pa imajo svoje mesto tudi diplomirane medicinske sestre same, da jasno prepoznajo svojo vlogo v zdravstvenem sistemu in podiplomsko izobraževanje pričnejo dojemati kot novo znanje za neposredno delo s pacienti. Do pred kratkim ni bilo mogoče razvijati vertikalno kariero v zdravstveni negi, zato je nadaljnji študij pomenil predvsem beg od bolniške postelje, sedaj postaja vertikala realnost, upam si trditi, da bo v Sloveniji tudi kmalu doktorski študij zdravstvene nege. Pri magistrskem in doktorskem študiju je potrebno uporabiti pristop sodelovanja s tujimi univerzami, ki imajo te študije že razvite, saj naj na programih učijo predvsem učitelji, ki so doktorirali na tem področju, ki jih pa v Sloveniji še trenutno ni.

Glede na to, da študije kažejo, da je prava pot razvoj podiplomskih znanj v zdravstveni negi, bo Slovenija, kljub hierarhični rigidnosti, ki še prežema miselnost in včasih tudi delovanje, slej kot prej sprejela, da medicinske sestre lahko pomembno prispevajo k dostopnosti in varnosti zdravstvene obravnave in bo razvoj v opisani smeri stekel v bližnji prihodnosti.

Diplomati lahko iščejo zaposlitev v državah EU brez nostrifikacije diplome. Imate podatek, koliko medicinskih sester je šlo delat v druge države EU in zakaj ter kako je z zaposlitvijo pri nas?
Podatka o tem, koliko jih je šlo delat v tujino, nimam. Ne glede na to, da nostrifikacija diplome ni potrebna, pa morajo diplomanti znati jezik države, v kateri želijo delati. Prav tako so države zelo pozorne, kako se v posamezni članici EU program izvaja. Večina razvitih držav na področju izobraževanja v zdravstveni negi je že prešla ali prehaja na univerzitetne programe, kar bo v prihodnosti pomenilo slabšo možnost zaposlitve slovenskih diplomantov, v kolikor bodo želeli delati v EU, ker so programi v Sloveniji VS (Diploma degree). Recesija ima svoje učinke tudi na zaposlovanje, zato tudi v državah EU, kjer imajo izračunane deficite kadra (pri nas ti deficiti niso jasno opredeljeni), danes ni tako enostavno dobiti zaposlitve.

Zamisliti pa se je potrebno nad podatkom, da imamo Sloveniji po podatkih zavoda za zaposlovanje 102 diplomirane medicinske sestre brezposelne, kljub prej naštetim vedno večjim potrebam v zdravstveni obravnavi. Največji delež jih je v štajerski regiji. Po mojih izkušnjah, ko sem bila še v vlogi delodajalca v zdravstvu (2003 do 2007), je prehod kadrov iz ene regije v drugo regijo težaven in diplomanti rajši delajo dela, za katera se niso šolali, kot da bi šli kot primer v ljubljansko regijo, kjer je možnost zaposlitve za poklic večja, vendar je potrebno najeti stanovanje, zamenjati socialno okolje idr. Slovenci imamo radi službe zelo blizu doma.

Tisto, kar šolo uvršča med hitro rastočo in ambiciozno, je njen razvoj na področju mednarodnega sodelovanja in raziskovalno delo. Šola je v kratkem času pridobila šest Erasmus sporazumov za izmenjavo učiteljev in študentov. Katere so torej dobrobiti za študente?
Pridobitev Erasmus sporazumov je zahteven postopek, v katerem je šola šla skozi preverjanje našega delovanja, imeli smo obiske šol štirih različnih univerz, ki so preverjale kakovost pedagoškega dela, razvojne in raziskovalne sposobnosti, možnosti recipročnosti v delovanju idr. Študenti s pomočjo pridobljenih štipendij odhajajo na trimesečno izmenjavo v Veliko Britanijo, Norveško, Finsko, kjer delajo pod nadzorom kliničnih mentorjev in učiteljev neposredno v kliničnem okolju. To so dragocene izkušnje, saj se pred delom v kliničnem okolju preveri njihovo klinično znanje, odnos do pacienta, tima, sposobnost prevzemanja odgovornosti idr. Študenti spoznajo in znajo oceniti kakovost znanja, ki ga pridobijo na VŠZNJ, spoznajo delovanje zdravstvenega sistema, kulturo, zdravstvene navade, odnos družbe do zdravja idr.

Dosedanje izkušnje izmenjav so odlične, za izmenjavo se odloči med 7 do 8 % študentov ene generacije. VŠZNJ je pričela tudi sprejemati tuje študente, tako smo od septembra do decembra 2010 gostili dve Norveški študentki univerzitetnega program zdravstvene nege, ki sta se v kliničnih okoljih (Splošna bolnišnica Jesenice, KOPA Golnik) zelo dobro znašli in septembra pričakujemo novo skupino. Jezik je vedno angleški, seveda pa se študenti naučijo tudi nekaj besed v jeziku, kjer izmenjava poteka, da komunikacija s pacienti lažje steče. Enako intenzivno potekajo izmenjave učiteljev.

Šola je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja, saj študenti izvajajo preventivni program ozaveščanja o pomenu zdravja med starejšo populacijo, pri čemer je poudarek na starejših od 65 let. Zakaj ste se odločili zanj?
Zavedamo se pomena skrbi in vloge medicinskih sester pri zdravstveni obravnavi starejših. Pri študentih opažamo in tudi rezultati raziskave med njimi ter rezultati tujih raziskav kažejo, da delo s starejšimi ni ravno področje, kjer se karierno vidijo. Približanje starostnikov in njihovih problemov študentom zdravstvene nege ter izpostavitev pomena krepitve zdravja v starosti so bila izhodišča za ta projekt, ki je potekal v več fazah v okviru dveh predmetov v prvem letniku (Raziskovanje in Metodika zdravstvene vzgoje). Študenti so na osnovi pregleda literature pripravili anketo o navadah starostnikov na področju gibanja, prehrane, poškodb in duševnega zdravja. Sledila je izvedba ankete med 218 starostniki v Gorenjski regiji. Rezultati raziskave so pokazali na deficitarna področja v krepitvi zdravja na omenjenih področjih. Sledila je izdelava promocijskega gradiva (4 zloženke), ki so jih študentje predstavili pred starostniki in zaposlenimi v štirih domovih v Gorenjski regiji. Šola je tiskane zloženke dala v uporabo. Projekt je delno financiralo Ministrstvo za zdravje, rezultati raziskave so v postopku objave v eni od znanstvenih revij na področju zdravstva, projekt kandidira na razpisu ERSTE sklada.

Danes se mogoče vse preveč poenostavlja in se ne da dovolj velikega poudarka na to, da bo delo s starostniki zahtevalo izobražene ljudi, ki bodo njihovo obravnavo koordinirali tako iz vidika zdravstvenih in socialnih potreb. Tukaj je diplomirana medicinska sestra, ki se karierno razvija na področju gerontologije zelo primerna strokovnjakinja za koordinacijo te obravnave, saj bodo starostniki za krepitev zdravja in obvladovanje že obstoječih kroničnih bolezni potrebovali kompetentnega sogovornika, edukatorja, strokovnjaka, ki bo izvajal tudi presejalne programe za kronične bolezni, z znanji za vodenje kroničnih bolezni idr. Zato razmišljanje, da bodo potrebe starostnikov obvladovane, če bomo izobraževali nižje izobražene različne profile zdravstveno-socialnih oskrbovalcev in s tem rešili probleme starostnikov, niso podprte z dokazi, saj je potrebno skrb za zdravje starostnikov v prihodnosti prepustiti strokovnjakom, ki bodo kos vedno bolj izobraženi populaciji in ki bodo znali ustvarjati empatični dialog, motivacijo za krepitev zdravja in prevzemanje odgovornosti za zdravo staranje.

To so zagotovo lahko diplomirane medicinske sestre s podiplomskimi znanji (magisteriji, specializacije), ki bodo na podlagi ugotovljenih potreb starostnika, v zdravstveno-socialno obravnavo vključile ustrezne strokovnjake in tudi oskrbovalce. Velja pravilo, da nas vsak zaplet v zdravju starostnika bistveno več stane kot njegovo preprečevanje ali pravočasno obvladovanje, ko se že pojavi.