Ciril Brajer,Brane ŠalamonFoto: Jaka Gasar

"Poznal sem zadnjega Srba v Podujevu, nekoč povsem srbski vasi na Kosovu. Korenina je zadnje mesece življenja presedel v stolu nasproti vhodnih vrat s puško v naročju. Če je prišel kdo nenapovedan, je streljal. Vrata so bila povsem preluknjana. Tako je odganjal Albance, ki so nadležno kar naprej trkali na vrata, naj proda svojo hišo. Vsi drugi Srbi so prodali že prej, on ni hotel. Ko je umrl, je bilo Podujevo albansko. Tako so Srbi počasi prodali svoje Kosovo in zdaj bomo Slovenci svoj Kras!"

Pisma s Krasa za Kras

Po takšnem pismu s Krasa smo seveda stopili pogledat, kaj se dogaja. Res postaja vroče, saj je od vstopa Slovenije v EU do konca avgusta 2010 slovenske nepremičnine kupilo 3466 tujih državljanov. Največ (1198) je bilo Britancev in Italijanov (980), daleč za njimi pa so vsi drugi. Zadnji odmev okoli razprodaje zemlje Italijanom nam je poslalo Novo socialistično gibanje, ki svari pred razprodajo slovenske zemlje tujcem. Bijejo plat zvona in pozivajo, naj se Slovenke in Slovenci spet povežemo. Je res tako hudo? Menda že, saj sta Civilni iniciativi za Primorsko in Kras pozivali Slovence, da zaščitimo Kras pred nepremičninsko razprodajo tujcem.

Vse se je začelo pred vstopom v EU, ko smo morali leta 2003 spremeniti 68. člen ustave, ki je omogočil nakup nepremičnin vsem državljanom evropskega gospodarskega prostora. Že takrat so mnogi opozarjali na nevarnost razprodaje slovenske zemlje in nihče se ni niti ozrl za Danci, ki so dosegli zaščito južnega ozemlja pred tem, da bi nepremičnine kupovali državljanov Nemčije. Če so to naredili Danci, zakaj potem naša vlada ne odgovarja na pozive civilne iniciative za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin na Primorskem? Ne gre za nestrpnost proti tujcem, še najmanj Italijanom, ampak enostavno za to, da mora do 1. maja letos Slovenija sprožiti postopek za sprejem zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin pri Evropski komisiji. Potem bo prepozno in podpisi ljudi in pozivi se kopičijo:

"To, kar ni uspelo Musolliniju s puško in žico, bo uspelo mafijskemu kapitalu! Preprečimo to! Podpišimo peticijo! Kras je tudi od Prekmurca, Štajerca, Gorenjca, Dolenjca in Notranjca, saj smo vsi Slovenci. Slovenije ne pustimo razprodajati!"

Ministri, župani, poslanci in svetniki dobivajo podobne klice na pomoč in vsi so opozorjeni na resne motnje, ki so v letih po vstopu Slovenije v EU nastale na trgu nepremičnin. Robert Rogič, predsednik Civilne iniciative Kras, nam je odkrito povedal, da gre pravzaprav za veliki kapitalski zaslužek, ki ga ustvarjajo nepremičninski, gradbeni in kapitalski špekulanti in lobiji na Krasu in Primorskem. "Seveda branijo svoj poslovni interes, ampak tega ne morejo delati na škodo Primorcev. Cene zemljišč, najvišje so v bližini prometnic, ki vodijo do Trsta, so umetno napihnjene in v okolici Sežane dosegajo 130 evrov za kvadratni meter. Že pred tremi leti smo opozarjali, da mora biti javni interes, da se Kras kot pokrajina ohrani in da lahko mladi ljudje ostajajo doma ter zidajo v svoji rodni vasi. To bi bila prava pot. Še ministrstvo za okolje je od mnogih občin zahtevalo, da odpravi neskladja med planskimi akti, ki so bili marsikje pripravljeni na to, kar se dogaja. In zgodilo se ni nič…"

Kdo so ti špekulanti in lobiji, ki jim je tak odnos do prostora še posebej v interesu, ko si zagotavljajo težko predstavljive dobičke? Tudi nekateri nekdanji občinski in politični veljaki ob meji, vedo povedati mnogi.

Resne motnje, resna svarila

Tržaški podjetnik Danilo Slokar, slovenski predstavnik Severne lige takoj za mejo, je leta 2008 v pogovoru za Primorske novice priznal, da je problem naseljevanja Italijanov na slovenskem Krasu, čeprav domačini temu nasprotujejo: "Seveda nasprotujejo. Po eni strani imajo prav, po drugi pa ne. Ne moreš prodati zemljišča za najvišjo ceno, potem pa od kupca zahtevati, naj ne gradi. To ni mogoče."

Tudi za problem, da Italijani, ki se naseljujejo pri nas, ne poznajo slovenščine in da morajo celo domačini z njimi komunicirati v italijanskem jeziku, je našel odgovor: "Ja, tudi to se dogaja. Sem eden tistih, ki se ukvarjajo s kupovanjem in gradnjo na Krasu. Zato sem v kupoprodajne pogodbe vnesel člen, s katerim se kupci zavežejo, da se bodo naučili slovenskega jezika. Če gradim vrstne hiše, pazim, da se ne bi v stanovanja vselili le Italijani, ampak tudi Slovenci. Da ne bi ustvarjali etničnih getov. Nočem, da bi se ponovila zgodba s tržaškega Krasa, ko so Slovenci Italijanom prodali ves Kras."

Misli Slokar resno ali se spreneveda, kajti med tukajšnjimi Kraševci se govori, da prav njemu podobni podjetniki z one strani meje načrtno, celo z nepovratnimi krediti, pod pogojem, da gradijo z italijanskimi materiali italijanski gradbinci, naseljujejo obmejni pas. Nekateri opozarjajo tudi na besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki je leta 2007 javno izjavil, da so bila ta ozemlja (Kras in Primorska, o.p.) Italiji nasilno, torej krivično odvzeta.

"Spet so se Butalci pustili nategniti Lahom. Ker na Tržaškem ni več primernih poceni zemljišč, so tržaški podjetniki ustanovili gradbeno podjetje pri nas in začeli kupovati zemljo na najlepših lokacijah. Po nekem čudežu zlahka spreminjajo namembnost iz kmetijske v gradbeno. Tukaj bodo lepo zgradili cela mesta stanovanj in jih prodajali italijanskim upokojencem. Ko bodo ti na Krasu v večini, bodo table s slovenskimi napisi izginile, enako kot so izginile na Tržaškem," opozarjajo mnogi zapisi na straneh spletnih razprav.

"Zadnje čase prihaja na Krasu in v okolici do pojava, ki ga lahko opišem samo kot degradacijo urbanega in naravnega okolja zaradi brezglavega pridobitniškega obnašanja lokalnih oblasti. Najprej golf igrišča v Lipici, zdaj zidajo ogromen nakupovalni center pri Divači, v Hrpeljah rastejo čudaške vikendaške gradnje, nekakšne mavrične hobitske hišice, ki ne sodijo nikamor. Poleg tega seveda ta gradnja 70 novih hiš za italijanske kupce v Tomaju. S takšnim brezglavim početjem bomo izgubili Kras kot izjemno in naravno kulturno dediščino zaradi grebatorstva peščice pogoltnih brezobzirnežev. Žalostno!"

Plat zvona

Je država zaspala ali ji je vseeno? Leta 1998, ob začetku teh nepremičninskih razprav s tujci, je tedanji državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri miril Slovence, da kakšnega navala na naše nepremičnine ne bi smelo biti. Ob razpravi o lastninski pravici tujcev na nepremičninah v državnem zboru pa so takrat v SDS zatrdili, da je bilo v sosednjih državah za nakup slovenske zemlje pripravljenih že pet milijard dolarjev. Tedanji prvak ZLSD Borut Pahor je vlado pozval, naj to zanika ali potrdi in vlada je ob vseh razpravah in opozorilih molčala.

Podobno poslansko vprašanje je že leta 2008 postavil poslanec SNS Srečko Prijatelj in vlada je odgovorila, da zunanje ministrstvo nima na voljo informacij, da bi italijanski državljani, ki kupujejo nepremičnine v Sloveniji, uživali olajšave ali pomoč niti iz javnih sredstev italijanske države niti italijanskih poslovnih bank. In Prijatelj, ki je bil lani kot prvi poslanec v zgodovini Slovenije med aktivnim mandatom obsojen na zaporno kazen petih let in dveh mesecev zapora, se je zaradi prodaje zemljišč Italijanom oglasil iz zapora: "Na kant ali boben spraviti človeka in ga prisiliti v prodajo zemlje, kot so to naredili z delnicami, certifikati. Zato je nujno potrebno povezati civilno družbo in zahtevati spremembe! Zemljo moramo zaščititi kot skupno naravno dobrino v posesti prebivalcev Slovenije in v lasti lokalne skupnosti. Brez zemlje bomo Slovenci izbrisani s sedanjega ozemlja kot narod in zgodovinska entiteta. Kapital podira vse meje, rušil bo vse temelje slovenske kulture. Brez kulture ne more obstajati niti en narod na svetu!"

Kaj bo s slovensko zemljo, če lahko Italijani namesto skromnega stanovanja v Trstu kupijo na Krasu hišo z vrtom in imajo do Trsta pol ure vožnje? Bomo Slovenci na Krasu in Primorskem kmalu v manjšini, saj je očitno, da se nekdo strinja in skoraj spodbuja takšno naseljevanje. Tomaj, Divača, Ocizla, Beka in Klanec so še slovenski, ampak jutri bo morda drugače. Ko smo v vasici Lokev, nedaleč od Sežane, fotografirali nepremičnine Italijanov, ki jih kupujejo na Primorskem in Krasu, nas je domačin, sicer Slovenec, opozoril, da bo italijanski lastnik hud.

Se bojimo tujcev, ki kupujejo našo zemljo?

Ivo Leban

iz Ozeljana

"Modrost naših dedov je izražena v desetih točkah. Žal ni bila dovolj in januarja 1921 je bila podpisana Rapalska pogodba, s katero so se odrekli delu ozemlja in naroda. Sledi četrt stoletja raznarodovanja, hlapčevanja in ponižanj. Šele z vojno je bila delno popravljena krivica. Popolnoma verjetno ne bo nikoli, slovenski živelj na drugi strani meje izginja. Sosed steguje šape že čez mejo. Naši ‚poklicani’ voditelji se temu ne znajo ali nočejo upreti, svoj ponos prodajajo. Bo vsaj v narodu zmagala modrost naših dedov?"

Marjan Poljšak,

župan Ajdovščine

"Tudi v naši občini sta zamejski Slovenec in zaradi Laškega zloglasni italijanski podjetnik Pierpaolo Cerani nameravala zgraditi nov, strnjen italijanski zaselek. Na srečo ju je ustavila kriza in v naši občini so take pobude zamrle. Strah je na Krasu stvaren. Takšnih naselij blizu italijanske meje ne smemo dovoliti. Njihovi apetiti so preveč na dlani. Na našo stran pač gledajo z nostalgijo, kot da je njihova."

Božo Novak,

Pobuda za Primorsko

"Skušamo se izogibati poimenovanjem, a saj se sosedi prepoznajo. Profašisti, neofašisti, stari mentorji z radikalne desnice, mi se pa ne znamo upreti. Prav imate! Zakaj pa prodajamo!" Res, zakaj le? "Ker je mamljivo, ker ljudje vse teže živijo, cena kvadratnega metra zemlje se je z 20, 30 evrov dvignila na 130. Redki italijanski kupci, ki se z nami sploh menijo, povedo, da dobijo zelo ugodna posojila, nepovratna sredstva celo. Pogoj je le, da jim zidajo italijanski gradbinci z italijanskimi materiali. Večina se v okolje sploh ne vključi, ogradijo se in zaprejo v svoj geto. Zaščitna klavzula je nujnost, vlada ne sme čakati! Saj ima to že nekaj let pripravljeno, le iz predala naj potegne!"