"Na tistih deloviščih, kjer so obremenitve manjše od 60 odstotkov, se opravlja dežurna služba, ki je po spremembi plačnega zakona slabše vrednotena," je poudaril Eržen.
Na navedbe zdravnikov, da niso dobili v podpis aneksov k pogodbi o zaposlitvi, s katerimi bi se določil drugačen način dela, Eržen odgovarja, da tak aneks po pojasnilih ministrstva za javno upravo ni potreben. "Seveda pa lahko v dodatku k pogodbi opredelijo, da dela delavec tudi dežurno službo in da je v tem primeru pač takšno plačilo. Ni pa potrebe za aneks k pogodbi," je zatrdil.
Po Erženovih besedah na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da prihaja do pomembnega zmanjšanja stroškov za izvajanje neprekinjene nujne medicinske pomoči, v nadaljevanju pa naj bi bila prihranjena sredstva med drugim namenjena za skrajševanje čakalnih dob.
"Na eni strani smo dosegli, da so obremenitve bolj enakomerne, na drugi strani pa prihranek, za katerega si bomo prizadevali, da ostane za obravnavo bolnikov," je povedal. "Zagotovo bomo dosegli prihranek, ki je bil napovedan ob spremembi zakona, to pa je 12 milijonov evrov," je poudaril.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides bo o problematiki in nepravilnostih, ki se po njihovi oceni pojavljajo pri izvajanju sporazuma med ministrstvom za zdravje in Fidesom o neprekinjeni nujni medicinski oziroma zdravniški pomoči po 1. januarju, spregovorili na novinarski konferenci ob 13. uri.
