Vzajemna: Obremenitev bolnih in starejših
Za zdravje ključne storitve naj bi glede na reformne načrte v celoti prevzela zdravstvena blagajna, ostale storitve pa naj bi zavarovalnice skupaj z dodatno ponudbo tržile v okviru prostovoljnih zavarovanj. Po oceni Vzajemne bi posledično povečanje neposrednih plačil obremenilo predvsem bolne in starejše. Po njihovi analizi mladi premijo preplačajo štirikratno, medtem ko so pri ljudeh od 73. do 96. leta škode v povprečju vsaj dvakrat višje, kot pa znaša njihova premija. Kot pogoste uporabnike zdravstvenih storitev bi zavarovanje starejše od 70 let po oceni Vzajemne tako stalo vsaj 400 evrov letno, kar je za 130 evrov več, kot danes plačajo za dopolnilno zavarovanje.
V Vzajemni vidijo rešitev v uvedbi novega obveznega zasebnega zavarovanja po vzoru Nizozemske. "Dosegljivo je za vse, ki imajo sedaj dopolnilno zavarovanje, kar bi lahko dosegli z zasebnim zavarovanjem z enako premijo za vse. Visoko zavarovanost, ki je ena od pomembnih lastnosti našega prostovoljnega zavarovanja, pa bi lahko obdržali z obvezno sklenitvijo zavarovanja. Zavarovalnice bi bile pri novem dodatnem zavarovanju partner ministrstvu in izvajalcem oziroma bi glede na cilje zdravstvene politike optimizirale storitve v okviru tega zavarovanja," pravi Robert Sraka iz Vzajemne.
Kakšne bodo posledice sprememb za zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je po oceni Vzajemne težko napovedovati, saj je, kot pravijo, treba ideje najprej konkretizirati in pripraviti natančne izračune. V zavarovalnici Adriatic Slovenica so povedali, da bodo ukrepe lahko komentirali šele, ko bodo videli predlog reforme, v Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici, pa so odgovorili, da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomenila prenehanje veljavnosti večine polic prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj in s tem tudi izpad večine obračunane zavarovalne premije. Že januarja so pojasnili tudi, da v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostali produkti ne bi pokrivali fiksnih stroškov poslovanja. Kot možnost so omenili preusmeritev na druge produkte, kot je na primer dolgotrajna nega.
Različni pogledi na morebitne vire financiranja
Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi po izračunih ministrstva za zdravje primanjkovalo okoli 220 milijonov evrov. Na ministrstvu za zdravje vidijo za polnjenje te razlike dve možnosti - dvig prispevne stopnje ali financiranje iz proračuna. Ekonomist Jože Mencinger se ne ogreva za nobeno od teh možnosti. "V proračunu se bo težko kaj našlo, po višini prispevne stopnje pa smo skupaj z Avstrijo že zdaj na visokem petem mestu v EU," opozarja Mencinger. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj smiselno povečati progresijo pri dohodnini in povečati davke pri dobičkih. "Solidarnost je v tem, da več prispevajo tisti, ki so bolj premožni. Če smo po višini prispevne stopnje pri vrhu, smo pri neposrednih davkih v spodnji polovici," pravi Mencinger, ki sicer ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja "zelo podpira", saj se mu to zdi "nesmiselno".
Izvršna sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm pravi, da se v sindikatu zavzemajo za dostopno in popolno zdravstveno varstvo. "Že od samega začetka predlagamo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj menimo, da mora obvezno zdravstveno zavarovanje kriti celotno ceno zdravstvenih storitev," je povedala Böhmova. V ZSSS se ob tem zavzemajo za dvig prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prepričani so, da je solidarnost pri zbiranju sredstev za dohodkovno šibkejše dele prebivalstva bolj pravična in finančno dostopna od vzajemnosti pri določanju premij dopolnilnega zavarovanja. "Pri solidarnem zavarovanju plačamo vsi enak odstotek od svoje bruto plače, pri vzajemnem pa enak znesek, kar je za manj premožne velika razlika," pravi Böhmova.
Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je nad morebitnim dvigom prispevne stopnje zgrožen. "Delodajalci smo za vse rešitve, z izjemo dviga prispevne stopnje, ki za nas pod nobenim pogojem ne pride v poštev. Dodatno obremenjevanje plač je popolnoma nesprejemljivo," je dejal Smole. Po Smoletovem mnenju se zdravstvene reforme lotevamo na napačen način. "Gre za korenito reformo, ki pa je še nihče ni videl. Namesto da bi se pogovarjali o ukrepih, se ukvarjamo s parcialnimi rešitvami. O tem, kje dobiti sredstva, bi se moralo govoriti na koncu," je ogorčen Smole, ki ugotavlja, da se kljub negativnim izkušnjam s pokojninsko reformo in reformo trga dela še nismo ničesar naučili.
