Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je uvodoma opozoril, da je treba delo na črno omejiti zato, ker neposredno konkurira delovnim mestom, zavira podjetništvo, šibi pritok sredstev v javno blagajno ter spodjeda socialno državo. Spomnil je, da predlog zakona predvideva nekaj izjem - sosedsko pomoč, razen kadar je delo vezano na dejavnosti pravne osebe ali samozaposlene osebe ter v primeru opravljanja dela na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno in prostovoljsko dejavnost, osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo.

Prav tako predlagani zakon po njegovih besedah predvideva boljši nadzor in večje pristojnosti nadzornih organov, med katerimi naj bi bila po novem tudi Carinska uprava RS, ter zaostritev sankcij. V nadaljnji obravnavi posameznih členov predlaganega zakona in vloženih dopolnil se je zapletlo pri 11. členu, ki našteva dejavnosti, izvzete iz dela na črno, pri čemer so poslanci razpravljali predvsem o dopolnilu poslanskih skupin Zares in LDS, ki sta predlagali, naj se k izjemam prišteje še časovno bančništvo, a dopolnilo ni bilo izglasovano.

Pri uslugi za uslugo ne moremo govoriti o delu na črno, saj gre za vzgib solidarnosti, je poudaril Matevž Frangež (SD). Vito Rožej (Zares) pa je opozoril, da so časovne banke vse bolj priljubljene tudi v svetu. Več poslancev (tudi koalicijskih) se s tem ni strinjalo. Marjan Bezjak (SDS) je denimo dejal, da če nekdo nekomu pomaga, ta pa njemu, je to na neki način poplačilo, kar bi lahko vodilo k delu na črno. K 11. členu pa so poslanci sprejeli dopolnilo poslanskih skupin SD, DeSUS in LDS, s katerim so pomirili kmete. Predlog zakona bo zdaj dopolnjen tako, da se med delo na črno ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Še bolj se je razprava razvnela ob 12. členu, ki opredeljuje sosedsko pomoč. Izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak je razložila, da je predlog zakona na tem mestu nesprejemljiv, saj določa, kdo je lahko sosed in kdo ne. Po njenih besedah nekdo, ki je samostojni podjetnik, to ni cel dan, je tudi človek in bi torej lahko pomagal sosedu.

Tako koalicijski kot opozicijski poslanci so na tej točki ugotavljali, da je problem tudi v nedefiniranju "bližine". Nepovezani poslanec Vili Rezman je izpostavil, da imajo nekateri v stolpnici v mestu vrsto sosedov, ki jim lahko pomagajo, spet drugi pa v gorah živijo povsem osamljeno. Frangež je ob tem spomnil na tradicijo, po kateri so sosedu pri delu pogosto pomagali tudi prijatelji, ki niso bili nujno sosedi. Alenko Jeraj (SDS) je motilo, da ministrstvo ni navedlo podatkov, koliko sosedov je bilo zaradi dela na črno sankcioniranih po zdaj veljavnem zakonu. V skladu s pomanjkanjem statistike se je poslanska skupina SDS z dopolnilom zavzela za ohranitev sedanje zakonske definicije, a s tem ni uspela.

Poslanci pa so pred prekinitvijo seje zaradi začetka izredne seje DZ ob obstrukciji Zaresa sprejeli dopolnilo poslanskih skupin Zares in LDS, ki nekoliko spreminja predlagano dikcijo 12. člena in predvideva, da je sosedska pomoč mogoča takrat, ko med sosedi "ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, ter če ga ne opravlja pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugih zakonih".

Poslanci bodo prekinjeno sejo nadaljevali po koncu izredne seje DZ.