Madžarski medijski zakon je od uveljavitve z novim letom tarča ostrih kritik na Madžarskem in v Evropi, češ da ogroža svobodo medijev. Poleg tega je sporni zakon popolnoma zasenčil začetek madžarskega predsedovanja Evropski uniji.

Evropska komisija, ki bdi nad izvajanjem evropske zakonodaje, je zakon podrobno preučila z vidika skladnosti z evropskimi pravili in izpostavila štiri problematične točke, za katere je od madžarskih oblasti zahtevala, da jih ustrezno spremenijo.

"Madžarske oblasti so sedaj potrdile, da bodo medijski zakon spremenile," je danes v Bruslju naznanil tiskovni predstavnik Kroesove Jonathan Todd. Pojasnil je, da spremembe upoštevajo vse skrbi, ki jih je imela komisija glede madžarskega medijskega zakona.

Štirje "resni pomisleki" komisije se nanašajo na neuravnoteženo uporabo pravila o zagotavljanju "uravnoteženih informacij", sankcioniranje medijev v drugih državah članicah, pravila o registraciji medijev ter pravila za preprečevanje žalitev posameznikov in manjšin ali večin.

Madžarske oblasti so obljubile, da bodo ustrezno omejile zahtevo o "uravnoteženem poročanju", opustile grožnjo s sankcijami za tuje medije in zahtevo po predhodni registraciji medijev ter omejile določilo o preprečevanju žalitev na spodbujanje sovraštva ali diskriminacije.

V Evropski uniji to področje urejajo direktiva o avdiovizualnih storitvah, člena pogodbe EU, ki se nanašata na svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja, ter evropska listina o temeljnih pravicah, konkretno njen 11. člen, ki se nanaša na svobodo izražanja.

O spornem medijskem zakonu so pozno popoldne razpravljali tudi evropski poslanci v Strasbourgu. Večinoma so se strinjali, da je dobro, da je Madžarska privolila v spremembe. Predvsem poslanci levice so ob tem poudarjali, da bodo spremembe in nadaljnje ravnanje Madžarske pozorno spremljali. Številni so opozorili, da so poleg sprememb, v katere je privolila Budimpešta, potrebne še nekatere druge.

Poslanci iz vrst desnousmerjenih strank pa so menili, da zdaj, ko je Madžarska privolila v spremembe zakona, ni več potrebe po tem, da bi v četrtek glasovali o resoluciji o tem zakonu, kakor je bilo sprva predvideno. Številni, med njimi poslanec Simon Busuttil (EPP), so politične skupinev Evropskem parlamentu tako pozvali, naj umaknejo vse predloge resolucij o madžarskem medijskem zakonu.

V razpravi sta sodelovala tudi poslanca iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD) in Milan Zver (EPP/SDS).

Fajonova je dejala, da hitrost madžarske vlade glede pripravljenosti na spremembe spornih delov zakona daje slutiti, da ne gre za vsebinske popravke, ampak le za kozmetiko, kar ni sprejemljivo. Poslanka domneva, da nekdo resno želi utišati skrbi Evropskega parlamenta, da tehnično delo, ki ga napoveduje Madžarska, ne vodi v demokratične spremembe zakona v skladu z Listino o temeljnih pravicah. Menila je še, da ne gre več le za medije, temveč za spoštovanje temeljnih človekovih pravic do izražanja in svobode govora.

Zver pa je ocenil, da je bil množičen napad na Madžarsko zaradi medijskega zakona krivičen in neutemeljen. Pojasnil je, da je zakon nastal v specifičnih razmerah, značilnih za tranzicijske države, kjer je zahteva po večji uravnoteženosti medijskega poročanja povsem normalna.

Tudi očitek o politični pristranskosti sestave medijskega sveta po tem zakonu je bil po mnenju Zvera popolnoma nekorekten, saj so člani izvoljeni s kar dvotretjinsko večino v parlamentu. "Gospa komisarka, držali vas bomo za besedo, da boste še bolje skrbeli za urejenost medijske krajine v EU," je dejal in dodal, da bo to mogoče le s temeljito analizo dejanskih razmer zlasti v novih članicah vključno s Slovenijo.

Poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) pa je ob robu razprave privolitev Madžarske v spremembe zakona označil za polovičen korak, za smešenje evropskih institucij in hkrati avtogol Evropske komisije. "Videti je, kot da gre za ideološki spopad levice in desnice, v bistvu pa sta medijska svoboda in demokracija na Madžarskem žrtev neposrednega napada, omejevanja, grobega zatiranja, zastraševanja in poskusa cenzure," je zapisal v sporočilu za javnost.