Resda jo je vložil eden od dveh zastopnikov Ketinga, a jima je pooblastilo za zastopanje le tri tedne prej, ob razglasitvi stečaja, prenehalo.
Medtem prihajajo na dan nove podrobnosti o milijonskem dolgu do propadlega ajdovskega gradbinca. Ta izvira iz projekta, ki si ga je pred štirimi leti, v začetku leta 2007, zadal Anton Maglica, prvi mož (in tedaj tudi še lastnik) Veletekstila. S Ketingom je sklenil dogovor, po katerem bi ta v stanovanjski soseski Markovec - Koper gradil 18 stanovanj. V ta namen je Keting pri NLB najel 1,2 milijona evrov težko posojilo, ki pa bi ga poravnal šele s prodajo stanovanj na omenjenem objektu.
Konec oktobra 2009 se je Keting, verjetno zaradi neplačevanja s strani Veletekstila, odločil prek sodišča doseči zastavno pravico na omenjenih nepremičninah, a je vodstvo ajdovskega podjetja presenečeno ugotovilo, da stanovanja niso več v lasti Veletekstila. Maglica jih je namreč skupaj s še kopico drugega premoženja, vrednega več kot 20 milijonov evrov, le nekaj mesecev prej prenesel na svoji novoustanovljeni podjetji. V Veletekstilu je Maglica na drugi strani pustil zgolj za 4,3 milijona evrov sredstev, predvsem terjatev do kupcev in danih posojil. Če je na svoj Veletekstil Nepremičnine prenesel tudi za deset milijonov evrov dolgoročnih posojil NLB in NKBM, pa so Veletekstilu ostali kvečjemu kratkoročni dolgovi, ki so zapadli še isto leto.
Da je bila usoda Ketinga v rokah Maglice, priča tudi dejstvo, da je skušala NLB lansko poletje od podjetja, ki je že imelo blokirane račune, izterjati posojilo v višini 670.000 evrov, najeto za rekonstrukcijo objekta v Vipavi. Banka se je "usedla" tako na premoženje Ketinga kot tudi na nepremičnine v lasti Tomaža Keteja. Da bi bila mera popolna, je Maglica poslal osiromašeni Veletekstil v prisilno poravnavo. Navadnim upnikom, med katerimi je z 1,4-milijonsko terjatvijo največji prav Keting, je ponudil 30-odstotno poplačilo dolgov ali pa stečaj, v katerem bi dobili še manj.
Čeprav za prisilno poravnavo, s katero bi se Veletekstil znebil več kot štirih milijonov evrov dolga, ob Ketingu nista glasovala niti Zpiz in Durs, pa je ta ravno za las prešla zakonski prag. Odločilen glas je oddal ravno Maglica. Kot smo poročali, je poslovnež iz Kozine le mesec dni pred glasovanjem spremenil načrt sanacije Veletekstila, tako da je njegov Veletekstil Maloprodaja (s konverzijo terjatev v kapital) prišel do dvojnih glasovalnih pravic. Če se to ne bi zgodilo, bi za prisilno poravnavo glasovalo 57 odstotkov upnikov (in bi padla), tako pa je bila sprejeta s 66 odstotki glasov (potreboval je vsaj 60 odstotkov).
Decembra lani je sicer Ketingu z NLB in Veletekstilom Nepremičnine le uspelo skleniti dogovor, po katerem bo državna banka iz naslova prejetih kupnin za stanovanja na objektu Markovec - Koper sočasno poplačevala obveznosti tako Veletekstila Nepremičnine kot Ketinga, in sicer v razmerju 60:40. Vseeno ostaja nejasno, kako bo prisilka Veletekstila in z njo odpis milijona evrov dolga vplivala na Ketingovo vračanje bančnih posojil.
