Bloudkovo plaketo so na današnji 46. podelitvi Bloudkovih priznanj v Unionski dvorani ljubljanskega Grand hotela Union, kjer je zbrane nagovoril tudi predsednik vlade Borut Pahor, prejeli nekdanji jadralni reprezentant David Antončič, alpinist, gorski reševalec, publicist in pisatelj Tone Škarja in nekdanji svetovni rekorder v smučarskih skokih Jože Šlibar za življenjsko delo v športu, kajakaš, nosilec kolajne s SP v Tacnu Jure Meglič, evropski prvak v balinanju Davor Janžič, nosilka številnih odličij s SP v kegljanju Rada Savič in Miha Zupan, prvi profesionalni gluhi košarkar na svetu, odlična tekmovalka v skirollu in rolkanju Mateja Bogatec za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji slovenskega zamejskega športa, atlet Igor Primc za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji slovenskega športa ter Športno društvo Sonček, ki že več kot 15 let s svojimi akcijami navdušuje mlade športnike.

Med Bloudkovimi nagrajenci je Črnjanka Tina Maze, ki je ta čas na SP v Garmisch Partenkirchnu, prejela nagrado na pobudo Smučarske zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije. Korošica je februarja lani z dvema olimpijskima kolajnama, v veleslalomu in superveleslalomu, postala najuspešnejša slovenska smučarka vseh časov. Sicer pa se Črnjanka lahko pohvali kar z devetimi zmagami v svetovnem pokalu, kar jo nesporno uvršča v sam vrh svetovnega smučanja.

Judoistko Lucijo Polavder iz Griž pri Celju sta predlagala Judo zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije. Luca, kot jo kličejo prijatelji, v judu vztraja že več kot 15 let. V svoji bogati športni karieri je leta 2003 osvojila naslov mladinske evropske prvakinje, pozneje štiri kolajne na EP ter drugo mesto na SP v judu leta 2007 v Rio de Janeiru. Na zadnjih poletnih olimpijskih igrah v Pekingu je osvojila bronasto medaljo, lani pa še zlato medaljo na EP na Dunaju ter nedvomno sodi med najuspešnejše slovenske športnike.

Tudi športni dosežki Dejana Zavca, ki se v teh dneh intenzivno pripravlja na ubranitev naslova boksarskega svetovnega prvaka, pri Olimpijskem komiteju Slovenije niso ostali neopaženi. Zavec se je v šport zaljubil že kot osnovnošolec, a najprej v nogomet. Bolj po naključju pa se je kmalu znašel v telovadnici, kjer je trener Ivan Pučko opazil njegov boksarski talent. Pri klubih na Ptuju in v Mariboru je v amaterski konkurenci osvojil devet naslovov slovenskega prvaka, deset let je bil član slovenske reprezentance. Leta 2003 se je odločil za profesionalno pot, v kateri je od 32 dvobojev izgubil le enega, 17 zmag je dosegel predčasno in 11. decembra 2009 postal tudi svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBF. Lani je naslov ubranil dvakrat, februarja ga čaka tretji izzivalec Američan Paul Delgado.

Vratarsko legendo slovenskega rokometa Rolanda Pušnika sta predlagala rokometni klub Krim in Rokometna zveza Slovenije. Pušnik je v svoji bogati karieri z reprezentanco Jugoslavije osvojil dve olimpijski medalji. Zlato leta 1984 v Los Angelesu in bronasto leta 1988 v Seulu. Bil je tudi mladinski svetovni prvak, v letih 1991 in 1993 je bil z ekipo Zagreba evropski klubski prvak, leta 2000 pa z ekipo RK Metkovič zmagovalec pokala EHF. S slovensko reprezentanco se je leta 2000 uvrstil na olimpijske igre v Sydneyju in z njo osvojil osmo mesto. Istega leta je skupaj z reprezentanco osvojil peto mesto na EP v Zagrebu.

Ime Milan Kneževič, ki sta ga predlagala Šahovska zveze Slovenije in šahovsko društvo Tehcenter Ptuj, je že več kot 50 let stalnica v slovenskem športnem prostoru. Na čelu Šahovske zveze Slovenije je že tri desetletja. Kot predsednik Šahovske zveze Jugoslavije je vodil organizacijski odbor šahovske olimpijade leta 1990 v Novem Sadu, kot predsednik Šahovske zveze Slovenije pa organizacijski odbor olimpijade na Bledu leta 2002. Njegovo delovanje sega tudi na druga področja. Kot predsednik Telesnokulturne skupnosti Ptuj je imel največ zaslug pri izgradnji prve športne dvorane Mladika na Ptuju leta 1975, ki je omogočila in še omogoča vadbo športnikom iz različnih športnih panog. Za vse opravljeno je Milan Kneževič prejel številna priznanja, med njimi leta 1999 priznanje z vpisom v zlato knjigo Fide, leta 2001 diplomo predsednika Moka Samarancha za poseben prispevek k razvoju šaha, za razumevanje olimpizma ter pospeševanje prijateljstva in solidarnosti med ljudmi, leta 2003 priznanje Milana Vidmarja in častni znak svobode RS, leta 1982 pa tudi Bloudkovo plaketo.

Kaže omeniti, da je bilo leto 2010 olimpijsko leto, zato je odbor pri nagradah nekoliko prekoračil zakonsko dovoljeno število in se po treh sejah soglasno odločil za pet nagrad, pri plaketah pa je ostal na osnovnem številu (10). Po predlogu odbora se je višina denarnih nagrad za Bloudkova priznanja povečala za 100 odstotkov, tako da za nagrade znaša 6000, za plakete pa 3000 evrov.