Kratkoročni inflacijski pritiski doslej niso vplivali na oceno ECB, da bodo cenovna gibanja ostala skladna s cenovno stabilnostjo. Inflacijska pričakovanja centralne banke tako ostajajo trdno zasidrana na ravni, ki je skladna s ciljem inflacije pod dvema odstotkoma, a blizu meje. Kljub temu dopuščajo možnost, da bi se lahko v prihodnjih mesecih stopnja inflacije začasno zvišala in letos ostala rahlo nad dvema odstotkoma, ob prelomu leta pa naj bi se znova umirila.
Trenutno so tveganja povezana predvsem z gibanjem cen energentov in primarnih surovin. Poleg tega bi se lahko zaradi potrebe po konsolidaciji javnih financ povečali posredni davki in nadzorovane cene, dodatno pa bi se lahko povečali pritiski v proizvodni verigi. Na drugi strani je tveganje nižje inflacije povezano z nižjo gospodarsko rastjo. V ECB sicer ocenjujejo, da bo gospodarska aktivnost v območju evra ohranila zagon, okrevanje svetovnega gospodarstva pa bo predvidoma podpiral tudi izvoz držav območja evra. Če bo k okrevanju gospodarstva prispevala tudi rast domačega povpraševanja zasebnega sektorja, pa bo okrevanje gospodarske aktivnosti predvidoma zaviral proces prilagajanje bilanc v različnih sektorjih, ugotavljajo v ECB. A če so lahko pozitivna pričakovanja dejansko še boljša, lahko napetosti na finančnih trgih, če bi se prelile v realno gospodarstvo, pomenijo tudi večje tveganje za nižjo gospodarsko rast.
Države območja evra morajo za višjo vzdržno gospodarsko rast in zaposlenost v prihodnje nujno izvesti korenite reforme, ki bodo dopolnjevale javnofinančno prilagajanje. Obsežnejše reforme so potrebne predvsem v tistih državah, ki so v preteklosti postale manj konkurenčne ali imajo velik javnofinančni in zunanjetrgovinski primanjkljaj, še svetujejo evropski centralni bankirji.
