Z usklajevanjem o predlaganih spremembah je Pavlinič Krebsova začela že v preteklem tednu, ko so jih na razširjenem kolegiju pri predsedniku vlade obravnavali predsedniki koalicijskih strank in vodje njihovih poslanskih skupin.

DeSUS nasprotuje ukinitvi volilnih okrajev

Po tem sestanku naj bi bili koalicijski partnerji načeloma poenoteni. A se je že oglasil DeSUS, ki nasprotuje enemu od bistvenih predlogov - ukinitvi volilnih okrajev. Pri tem pa bo moral za spremembe glasovati še vsaj del opozicije, saj mora državni zbor po ustavi o zakonu, ki ureja volilni sistem, odločiti z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev.

Ob ukinitvi volilnih okrajev je ministrica po omenjenem sestanku pretekli teden za parlamentarne volitve kot ključno novost omenila še uvedbo obveznega absolutnega preferenčnega glasu. Namen sprememb pa je po njenih besedah zagotoviti odločilen vpliv volivk in volivcev na izbiro poslank in poslancev DZ.

Kot je pojasnila, bi vsaka stranka v osmih volilnih enotah predlagala 11 kandidatov. Volivec pa bi izbral ne le posamezno stranko, ampak bi imel možnost, da obkroži kandidata te stranke, ki mu želi oddati glas, je poudarila Pavlinič Krebsova. Ob spremembah zakona o volitvah v DZ so pripravljene tudi spremembe na področju zakonske ureditve volilne in referendumske kampanje ter predlog novega zakona o funkcionarjih.

Za spremembe tudi zaradi kapitalskih lobijev

Pripravi sprememb zakona o volilni in referendumski kampanji so po ministričinih navedbah botrovala priporočila Greca (Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope) ter računskega sodišča, da je nujno odpraviti premalo transparentne volilne kampanje, pa tudi "zadnji pojavi, ki vedno bolj govorijo o povezavi kapitala in politike oz. ujetosti politike v kapitalske lobije".

Zato naj bi poskušali financiranje volilnih in referendumskih kampanj urediti po vzoru Francije, kjer je absolutna prepoved financiranja volilnih kampanj s strani podjetij, in to ne le podjetij v državni lasti. Poleg tega naj bi računskemu sodišču dali bistveno več orodij za preverjanje transparentnosti poteka same volilne kampanje, na primer da sme vpogledati v podatke na bankah ter od dobaviteljev volilnega materiala, izvajalcev volilnih storitev zahtevati račune, dokumentacijo, dobavnice, itd.

Okrepili naj bi tudi pristojnosti računskega sodišča kot predlagatelja prekrškovnega postopka. Postopke pa bi nato vodilo sodišče splošne pristojnosti v Ljubljani. Med predlaganimi novimi rešitvami je Pavlinič Krebsova izpostavila še tiste, ki naj bi pripomogle k bolj programskemu informiranju volivk in volivcev.

Ukinitev delnih povračil stroškov za volilno kampanjo

Listi oz. stranki, ki kandidira na volitvah, bi v določenem obsegu omogočili sofinanciranje volilnega gradiva oz. predstavitvene zloženke. Pogoj pa bi bil, da bi vsaj 70 odstotkov te zloženke predstavljale programske vsebine. Hkrati naj bi ukinili delna povračila stroškov za volilno kampanjo, ki jih dobijo zdaj.

Pri zakonu o funkcionarjih naj bi pri nadomestilih, do katerih so funkcionarji upravičeni po končanem mandatu, rešitve približali "ureditvi položaja delavcev, ko se ti prijavijo na zavodu za zaposlovanje". Po preteku mandata naj bi funkcionarjem, če ne uspejo najti službe, za prve tri mesece pripadalo nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, za nadaljnje mesece - do največ enega leta - pa v višini 60 odstotkov.

Funkcionarji bi morali dokazovati aktivno iskanje zaposlitve

Po neuradnih informacijah naj bi se funkcionarju, ki bi v času prejemanja nadomestila opravljal delo, za katerega bi prejemal plačilo, ta znesek odštel od nadomestila. Funkcionar pa naj bi v času prejemanja nadomestila moral dokazovati, da aktivno išče zaposlitev. Ministrica naj bi predlagane rešitve v tem tednu predstavljala koalicijskim poslanskih skupinam. Znova naj bi se oglasila tudi pri DeSUS. Kako bo s pogovori z opozicijskim poslanci, še ni znano.

Glede preteklega sodelovanja opozicijskih strank so sicer na ministrstvu za javno upravo pojasnili, da je ministrica k pripravi volilne zakonodaje povabila predstavnike vseh političnih strank, tudi opozicijskih, in so bili tudi njihovi predstavniki v začetku leta 2009 imenovani v delovno skupino.

V začetku avgusta lani pa sta bila predloga sprememb zakona o volitvah v DZ ter zakona o volilni in referendumski kampanji s prošnjo za sestanek poslana poslanskim skupinam opozicijskih strank, a odgovora niso prejeli.