Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je povedal, da bi lahko ločeno sestajanje povzročilo "kupčkanje, ki bi prineslo enak rezultat kot pokojninska reforma". "Zato smo predlagali, da se nemudoma skliče ekonomsko-socialni svet (ESS), na katerem bi tripartitno razčistili vse dileme," je dejal Semolič.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je pojasnil, da so se delodajalci sestanka udeležili, ker so želeli razčistiti "različna tolmačenja dejstev, ki so potrebna za začetek pogajanj". "Upamo, da smo se zdaj razumeli. Pričakujemo, da bo ministrstvo predložilo svoj predlog sprememb, ki ga je napovedalo že v izhodni strategiji," je povedal Smole in dodal, da se tudi delodajalci zavzemajo za čimprejšnji sklic ESS.

Delodajalske organizacije se, kot smo že poročali, sredi prejšnjega meseca niso udeležile prvega sestanka delovne skupine za pripravo nove delovne zakonodaje. V skupni izjavi so zapisali, da od ministrstva za delo pričakujejo konkreten delovni osnutek sprememb ZDR, z jasnimi cilji, izhodišči in ekonomskimi posledicami sprememb. Rešitve v predstavljenih izhodiščih za sistemske spremembe ZDR, ki jih je pripravilo ministrstvo za delo, so po njihovi oceni "nekonsistentne in same sebi nasprotujoče".

Sindikati so se prvega sestanka delovne skupine sicer udeležili, po ponovnem bojkotu delodajalcev pred drugim sestankom, ki bi moral biti prejšnji teden, pa so tudi oni zavrnili sodelovanje pri pogajanjih. Tako kot delodajalci tudi sindikati pogrešajo jasnejšo opredelitev ministrstva za delo do posameznih sprememb, ob čemer opozarjajo, da ne bodo pristali na spremembe, ki bi zniževale raven delavskih pravic.

Na ministrstvu razočarani nad odnosom delodajalcev

Peter Pogačar, ki je po pripravi pokojninske reformi prevzel vodenje aktivnosti tudi pri prenovi "delavske ustave", je zaradi zapletov pred začetkom pogajanj razočaran, še zlasti nad odnosom delodajalskih organizacij. Po njegovi oceni so se delodajalci za bojkot odločili zaradi nezadovoljstva nad dejstvom, da ministrstvo "fleksibilnosti ne vidi v zmanjševanju materialnih pravic delavcev". "Delodajalci se sami s takšnimi predlogi ne želijo izpostaviti, zato so pričakovali, da bo krčenje pravic predlagalo ministrstvo. Toda ministrstvo želi ostati le mediator," je poudaril Pogačar.

Pojasnil je, da so se socialni partnerji po tistem, ko sta tako državni zbor kot ESS zavrnila predlog prvih sprememb ZDR, ki je vključeval znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednih rokov, dogovorili, da bodo vsi ukrepi zajeti v celoviti sistemski prenovi ZDR. "Za pripravo strokovnih izhodišč je bila že pred 15 meseci imenovana strokovna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov ljubljanske in mariborske pravne fakultete, fakultete za socialno delo in ekonomske fakultete, vrhovnega sodišča, delovnopravnih strokovnjakov in ministrstva za javno upravo. V izhodišča smo vključili temeljne cilje, o katerih se je poenotila strokovna delovna skupina, poleg tega pa tudi analize in predloge posameznih članov ter predloge socialnih partnerjev. Do posameznih stališč se nismo želeli opredeljevati, saj naj bi bila izhodišča namenjena za nadaljnjo obravnavo pri socialnih partnerjih kot tudi v strokovni in širši javnosti," je dejal Pogačar.

Vodja delovne skupine je pojasnil, da so se za širok nabor morebitnih ukrepov, ki so prav zaradi tega pogosto tudi nasprotujoči, odločili zato, ker so ugotovili, da bo ZDR "še trši oreh" kot pokojninska reforma. "Izkušnja iz lanskega leta, ko je predlog o znižanju odpravnin in skrajšanju odpovednih rokov padel, je pokazala, da se sprememb ZDR brez soglasja socialnih partnerjev ne da izvesti," je ocenil Pogačar.

Pogačar: Fleksibilnost ne pomeni krčenja materialnih pravic

Pogačar je povedal, da jih je na poziv o posredovanju predlogov razočaral zlasti odziv delodajalskih organizacij. "Čeprav so prav oni najbolj zainteresirani za spremembe, smo od njih prejeli le skop spisek predlogov, ki vključujejo ureditev letnega dopusta po dvanajstinah, odpravo dodatka za minulo delo in črtanje odmora, a vse brez natančnih obrazložitev. Na srečo smo konkretne predloge dobili neposredno od podjetij, pri čemer pa je zanimivo, da se ti niso nanašali na krčenje materialnih pravic, temveč na poenostavitev postopkov sklenitve in prenehanja delovnega razmerja," je povedal Pogačar.

Varna prožnost po njegovem mnenju ni povezana s zmanjševanjem materialnih pravic. Izjema bi lahko bila le v ukinitvi dodatka za minulo delo, ki bi ga nadomestili z dodatkom za stalnost pri istem delodajalcu.

Pogačar ocenjuje, da je ključni problem trga dela v Sloveniji v zapletenosti, dolgotrajnosti in visokih stroških postopkov pri zaposlovanju in odpuščanju. To naj bi bil tudi glavni razlog za to, da si delodajalci ne upajo zaposlovati za nedoločen čas.