Ko je v sredo dopoldne Rupert Murdoch med predstavitvijo svojega novega časnika The Daily zakorakal na oder, je v svoji desni roki nonšalantno, a na očeh vseh povabljencev držal iPad tablico. "Časnik" bo namreč ekskluzivno dostopen samo na Applovi tablici. Murdoch je bil videti kot kakšen "geek" (žargonski izraz za navdušenca nad novimi tehnologijami). Edino, kar mu je manjkalo, so bili pulover pod suknjičem in športni copati na nogah.

In vendar gospod Murdoch, gre namreč za priletno osebo, še pred desetimi meseci ni vedel ničesar o digitalnem svetu. Nekaj manj kot pred tremi leti si je namreč za pet milijard dolarjev kupil Wall Street Journal in se dokončno preselil v New York. Potem pa je aprila lani New York Times in Wall Street Journal (oba časopisa imata sedež v New Yorku) obiskal Steve Jobs. Pogovor z lastniki in najpomembnejšimi uredniki obeh časopisov je tekel izključno o novi tehnologiji, ki jo je Apple z iPadom le nekaj dni prej ponudil na policah svojih trgovin.

Ko je v sredo predstavil The Daily, se je Murdoch najprej zahvalil Jobsu, ki mu je izročil "napravo modernega inženiringa, ki od nas zahteva nov način komuniciranja. Novi časi narekujejo nov tip novinarstva," je izrekel sodbo medijski tajkun.

Če bi sveže najeti uredniki The Dailyja zmogli pogum, bi Murdochov okorni in nekoliko preživeti jezik oklestili in posodobili. V usta bi mu morda položili termin "digitalno novinarstvo", ki so ga kot nov predmet vpeljale vse ameriške univerze, kjer predavajo novinarstvo. Toda tajkuni se vse preradi obdajajo s kimavci. Tudi Murdoch ni izjema, in kadar katero izmed njegovih brezštevilnih medijskih podjetij prinaša izgubo, se ne zaustavi niti, ko so na tnalu glave najdražjih. Lachlan Murdoch, njegov najstarejši sin, je moral leta 2005 zapustiti vodstvo New York Posta, časopis pa kljub trdi očetovi roki še vedno ni izplaval iz dolgov.

Novice se prodajajo

Pravilo Murdochovega medijskega imperija, ki se razteza na petih kontinentih, je, da je tudi novica potrošniški izdelek. Prodaja in trži se kot vsako drugo blago. Avstralski mogotec, ki je pred leti, zato da bi lahko razširil medijski imperij, postal ameriški državljan, sedi danes na 68 milijardah dolarjev premoženja. Kabelske televizije (Fox, Sky, Star), filmska industrija, dolg seznam časopisov, med katerimi sta najbolj slovita londonski Times in Wall Street Journal (WSJ), ter družabno omrežje MySpace so njegovi paradni konji.

Vendar pa Murdoch, ki je po političnem prepričanju konservativec, nima pravega uspeha s časopisi. Vsaj v Ameriki ne. Ko je kupil WSJ, je v redakciji časopisa zavladala panika, da bo tudi ugledni in zmerno konservativni gospodarski dnevnik postal rumeni tabloid. Poleg tega da stremi za dobičkom, ne pa tudi za dobro informacijo, je njegovo vodilo uspeha poseganje po kričečih novinarskih razkritjih. To je recept, ki Murdochu pri ameriških časopisih ne prinaša finančnega uspeha. V bojazni, da bo tudi WSJ, ki je s poglobljenimi analizami finančnega trga in gospodarstva dolga leta predstavljal biblijo ameriških finančnih posrednikov in naložbenikov, postal tabloid, se je vrednost njegovih delnic v nekaj mesecih pocenila s 23 na 8 dolarjev. Po nekaterih ocenah je to nekaj deset milijard dolarjev kapitala.

Leta 2003 je bil avstralski mogotec v nevarnosti. Fox Network, kokoš, ki Murdochu še vedno nosi zlata jajca, je presegel z zakonom predpisano mejo lastništva nad elektronskimi mediji. Murdoch bi se moral znebiti dela svojega ameriškega televizijskega imperija. Mogotec pa se ni predal. Z agresivnim lobiranjem je dosegel, da je kongres v zadnjem hipu glasoval za povišanje zgornje meje s 35 na 39 odstotkov lastništva. Eden najbolj gorečih Murdochovih nasprotnikov je bil Trent Lott, republikanski senator iz Mississippija. Na koncu je klonil tudi on. Izkazalo se je, da je imel Lott z mogotcem poslovne zveze. Murdochova založba HarperCollins je s senatorjem podpisala pogodbo za knjižno objavo njegovih spominov in mu kot predujem izplačala 250.000 dolarjev. Tako senator kot založniška družba sta kasneje trdila, da gre za naključje. Knjiga se je slabo prodajala, primer senatorja Lotta pa je postal vzorec, po katerem je Murdoch uveljavljal svoje poslovne interese in krmaril med mediji in politiko.

Murdochov največji ameriški komercialni uspeh je Fox News. Zgradil ga je kot protiutež liberalno usmerjenim medijskim organizacijam. Toda njegovi poslovni uspehi niso vezani na ideološkost projekta, temveč na cinično in hladno presojo razmer na trgu in pozicioniranje njegove medijske industrije.

To lepo ponazori Murdochov italijanski SKY, ki si je v medijskem prostoru, v katerem dominira Berlusconijev Mediaset, odrezal velik kos torte. Na področju športa, predvsem pa s programom Calcio SKY, si je Murdoch z moderno tehnologijo in strokovnostjo pridobil monopol (Sky financira vse klube prve nogometne lige in določa celo urnike posameznih tekem). S svojim Sky News pa je v deželi, ki je obremenjena s strankarsko obarvanimi informativnimi programi, vzpostavil edino gledljivo in relativno objektivno informativno mrežo. Tega seveda ni mogoče trditi za Fox News v Združenih državah, kjer je kričeč in populističen informativni program zasnovan kot protiutež enako pristranskim liberalnim mrežam, kot je denimo MSNBC. Ali drugače, Murdoch je bil prvi, ki je opazil, da ruralna, revolveraška in večinska Amerika nima nacionalne televizije. Uspel je kljub temu, da mu je Ted Turner, takratni lasnik CNN, zagrozil, da ga bo pohodil kot črva.

Posel ne pozna politike

Ne glede na to Murdoch v poslih ni usmerjen enostransko. Njegovo lobiranje presega meje političnega. Izkušeni opazovalci navajajo Murdochovo sistematično prijateljevanje z Billom in Hillary Clinton, kronisti pa so zabeležili tudi Murdochov prvi obisk pri predsedniku Obami. Podobno je bilo v Veliki Britaniji, ko so v volilni kampanji leta 1997 Murdochovi časopisi podprli kandidaturo Tonyja Blaira.

Poleg dolgega seznama avtorskih honorarjev za še ne spočete knjige spominov in pamfletov (rekordno vsoto 4,5 milijona dolarjev je HarperCollins izplačala Newtu Gingrichu, bivšemu predsedniku predstavniškega doma) je Murdoch velik donator političnih strank in fundacij. Na njegovem seznamu finančnih donacij so tako predsedniški kandidati kot Clintonova fundacija in najnovejše gibanje čajank.

Michael Wolff, eden redkih biografov, s katerim se je Murdoch pogovarjal dolge ure in dneve, je v svoji knjigi The Man Who Owns the News (Mož, ki si lasti novice) medijskega mogotca upodobil kot državljana Kana. Wolff, ki ne skriva določenega občudovanja do človeka, ki je uspel z nasprotovanjem establišmentu, pa ne hrani ostrih besed, ko gre za oceno osebnosti. "Vsem tistim, ki so bili vzgojeni in živijo v skladu z meščanskimi vrednotami, je zaradi izkoriščanja slabosti, nadziranja vsega in vsakogar, Murdoch preprosto odvraten," piše Wolff, ki se je pogovarjal s tudi člani družine ter osebjem Murdochove News Corporation.

"Tukaj in po vsem svetu raste segment prebivalstva, ki je izobraženo in sofisticirano. Ti ljudje ne berejo nacionalnega tiska, ne gledajo televizijskih novic. Medije konzumirajo," je na predstavitvi The Dailyja z iPadom v roki dejal Murdoch. Slučaj (ali pa ne) je hotel, da je bilo na prvi naslovnici Dailyja napisano "Zaton Faraona". Prvi ogledi digitalnega časopisa kažejo Murdochovo željo, da bi v magično tablico ujel ptico novosti. The Daily namreč ne komunicira z drugimi mediji, njegova lahkotna vsebina kaže fotografije, opremljene s kratkimi teksti, ki zastarijo v nekaj minutah, v The Daily na iPadu pa rjavijo 24 ur.

Bilo je poceni, za vse skupaj sem porabil komaj 50 milijonov dolarjev, je dejal Murdoch, ki trdi, da je njegov Daily namenjen 50 milijonom Američanov, ki naj bi do konca leta doma imeli Applove tablice.