Na obstoječe dolžnike - trenutno več kot 3500 podjetij in več kot 5500 podjetnikov s plačilom računov zamuja več kot 90 dni - nova ureditev sicer ne bi vplivala. Bi pa morali dolžniki prijaviti svoje obveznosti, s poplačilom katerih zamujajo več kot 15 dni, po uveljavitvi zakona v sistem večstranskega pobota. Trenutno je po statistiki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) v dolgovih, daljših od 90 dni, ujetih več kot 350 milijonov evrov.
"Zakon posega v premoženje gospodarskih subjektov s tem, ko določa, da morajo prijaviti zapadle obveznosti, saj bo pretrgal denarne tokove. Posledica bo, da bodo podjetja, ki imajo izgubo, morala prijaviti obveznosti, zmanjkalo pa bo denarja za tekoče poslovanje," meni direktorica družb Prva finančna agencija in E.kompenzacije Dragica Razboršek. Opozorila je, da bi lahko prišlo do novega vala stečajev in prisilnih poravnav.
Na GZS namen zakona podpirajo, menijo pa, da bi ga morali pripraviti po rednem, ne nujnem postopku, in v pripravo vključiti tudi strokovnjake iz gospodarstva. Reševanje težav s plačilno nedisciplino vidijo v spremembah na področju izvršbe, prisilne poravnave in zakona o javnih naročilih, s katerimi bi zagotovili večjo pravno varnost pogodbenih razmerij. "Samo z novim predpisom, s prisilnim pobotom, ne bomo naredili nič," meni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Ministrstvo za finance je sicer pripravilo tudi predlog sprememb zakona o DDV, po katerem podjetnik ne bi smel uveljavljati odbitka DDV, če računa še ni poravnal. Vlada zakonskih sprememb včeraj še ni obravnavala, saj jih morajo prej prečesati še vladni odbori.
