Če se je leta 2008, ko je v luči finančne krize na borzah po celem svetu izpuhtelo na stotine milijard evrov, število zavarovancev, ki varčujejo v naših pokojninskih skladih, povečalo za skoraj 30.000 oziroma več kot pet odstotkov, pa je danes slika povsem drugačna.

Lani se je namreč njihovo število povečalo le še za 12.000, na dobrih 581.000, pri čemer sta Skupna, tretja največja na trgu (prvi je sklad javnih uslužbencev), in Abanka doživeli celo manjši upad zavarovancev. Zaradi groženj, da se bo letos za dvig sredstev namesto za rentno izplačevanje odločila četrtina tistih, ki bodo izpolnjevali pogoje (šlo naj bi za 60.000 zavarovancev), je tako zelo realna možnost, da se bo drugi steber krčil tako glede na sredstva v upravljanju kot tudi po številu zavarovancev.

Ponekod dvignilo sredstva že na stotine zavarovancev

"V skladu s pričakovanji se za izplačilo rent trenutno odloča malo zavarovancev. Rente bodo postajale bolj zanimive z zviševanjem zbranih sredstev v naslednjih letih in s tem posledično višjo višino mesečnih rent in zaradi pričakovanega zniževanja pokojnine iz prvega stebra," so povedali v Skupni.

Klikni za povečavo.

Tam se je konec januarja za rentno izplačevanje odločilo zgolj ducat zavarovancev. Prav tako malo, vsega nekaj deset zavarovancev, je rente namesto dviga sredstev izbralo v Pokojninski družbi A, v kateri bo letos 35 odstotkov zavarovancev (18.000) že deset let vključenih v sistem. Medtem je Prva osebna zavarovalnica konec januarja sklenila že 250 pogodb o izplačevanju rent.

Na drugi strani svoja sredstva iz pokojninskih družb, kot smo poročali pred dnevi, dviga na tisoče zavarovancev (v Zavarovalnici Triglav tega ne razkrivajo, pri številnih pa bodo zavarovanci pogoje izpolnili šele med letom). Še največ zavarovancev je odšlo iz Pokojninske družbe A (do 20. januarja 4.000), iz Skupne (1100), ter iz Moje Naložbe (okoli 350 oseb).

Medtem velik odliv zavarovancev, kot vse kaže, ni prizadel Prve osebne zavarovalnice, ene največjih izvajalcev na trgu. Čeprav v primerjavi s konkurenco na daljši rok dosega podpovprečne rezultate, množičnih zahtev po dvigih celotnega zneska ne beleži, upokojenci pa se praviloma odločajo za rente. "Tako smo prejeli približno 250 zahtevkov za celoten dvig sredstev. Glede na celoten portfelj to pomeni 0,3 odstotka zavarovancev. Pri tem gre predvsem za ljudi, ki so še delovno aktivni, imajo na računih manjše zneske in se za dvig odločajo zaradi trenutne finančne stiske - čeprav se nujnosti varčevanja zavedajo," so nam konec januarja povedali v družbi, ki je v lasti Alenke Žnidaršič Kranjc.

tomaz.modic@dnevnik.si