Profesor s Fakultete za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič je izpostavil nekaj osnovnih misli o pravu in pravičnosti ter menil, da je pravičnost nad pravom. A se je pri tem vprašal, kako ravnati, ko državni organi ne sledijo pravičnosti.
Tu gre po mnenju bivšega ministra za pravosodje Lovra Šturma za vprašanje med zakonitostjo ali uzakonjenim pravom in med legitimnostjo in stvarnim upravičenim oz. pravičnim. "Večna dilema je, kako to preseči," pravi Šturm.
Avbelj se je dotaknil vprašanja povojnih pobojev, slovenske reakcije oz., kot je dejal, nereakcije. Sprehodil se je skozi dejstva posledic in se zadržal pri normativnem delu. Dejstva so, da so bili civilisti pobiti med, ob in po zaključku druge svetovne vojne, da so bila po tedanjih vojaških nacionalnih kazenskih in mednarodnopravnih predpisih vsa ta dejanja protipravna, je dejal.
Šlo je za kazniva dejanja, ki so pregonljiva po uradni dolžnosti in ne zastarajo, kar je po njegovih besedah potrdilo tudi slovensko ustavno sodišče, tožilstvo in nenazadnje tudi sodstvo, ki je "ovadbe sprejelo, začelo postopke, vendar jih je končalo, ker ni bilo dokazov".
Zakaj za te zločine, čeprav pravna podlaga za pregon obstaja, ni nihče odgovarjal, se je vprašal Avbelj in si odgovoril, da do pregona ni prišlo, ker pravo ni bilo uporabljeno. "Ključni dejavnik je človeški faktor, saj tisti, ki bi morali te pregone izvajati, tega niso storili," je dejal.
Posledica tega je, da je prišlo do krize pravne države, je menil Avbelj. "Zadevo je treba zaključiti enkrat za vselej na način, da se razkrijejo vsa prikrita grobišča, da se žrtve dostojno pokopljejo in, da se na državni ravni vsem prizadetim podeli ustrezno zadoščenje, da se jih razglasi za naše mrtve in pusti počivati v miru," je poudaril.
"Ko bomo to bolečo in pravno nevzdržno rano slovenske države zaprli, bomo lahko začeli stopati po poti izgradnje pravne države," je še menil Avbelj.
