V letu 2010 je tako Probanka pridelala 34,3 milijona evrov čistih finančnih in poslovnih prihodkov, kar je šest odstotkov več kot leto poprej, ob tem pa je zabeležila 17,5 milijona evrov bruto dobička pred oslabitvijo oz. za desetino več kot v letu 2009.

Kot je na današnji novinarski konferenci ob 20-letnici delovanja banke povedala predsednica uprave Romana Pajenk, so bili lani uspešni pri rasti neto obrestnih prihodkov, prav tako pa tudi na področju rasti varčevanja prebivalstva. Ti so banki lani zaupali 40 milijonov evrov v obliki depozitov in vlog, njen vzajemni pokojninski sklad Delta pa je v tem času dosegel 4,69-odstotni donos, kar ga po besedah Pajenkove med izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega sistema uvršča na prvo mesto.

Predsednica uprave omenjene mariborske banke, ki zaposluje 297 ljudi, se je dotaknila tudi rasti družbe v 20 letih njenega obstoja in pri tem med drugim spomnila, da je Probanka pred dvema desetletjema stopila na trg s kapitalom v višini 2,2 milijona takratnih nemških mark v dinarjih, danes pa knjigovodski kapital finančne skupine znaša 113,6, regulatorni kapital pa 157,4 milijona evrov. Danes skupina svoje poslovne načrte uresničuje v štirih hčerinskih družbah v 100-odstotni lasti, sedmih poslovnih enotah po Sloveniji ter v trinajstih poslovalnicah in e-poslovalnici.

V poslovnem načrtu pri Probanki predvidevajo, da bo Probanka rasla nekoliko hitreje kot bruto domači proizvod

"Naša vizija je, da bi bili srednje velika univerzalna slovenska banka, prepoznavna po osebnem in zasebnem bančništvu, ki bo vrednost povečevala tudi svojim delničarjem. Želimo zagotavljati stabilno donosnost v višini minimalno deset odstotkov na kapital, letno izplačilo dividend želimo ohraniti nad pasivno obrestno mero za dolgoročne depozite, temeljni kapital pa želimo spraviti nad osem odstotkov, s čimer bi se uskladili z zahtevami Basla III," je prihodnje usmeritve pojasnila Pajenkova in dodala, da si želijo še naprej povečevati tudi tržni delež.

Poslovni načrt za leto 2011 so sprejeli že decembra, v njem pa predvidevajo, da bo Probanka rasla nekoliko hitreje kot bruto domači proizvod, bistveno želijo povečati varčevanje prebivalstva, ob koncu leta pa načrtujejo okoli 18 milijonov evrov bruto dobička, kar je le nekaj več kot znaša letošnji izkupiček.

O slabitvah za leto 2010 Pajenkova tokrat še ni želela govoriti, saj revizija še ni zaključena, je pa dejala, da so glede na razmere vse banke v Sloveniji v podobni situaciji. "Zagotovo pa se portfelji slovenskih bank glede na razmere domačega gospodarstva za zdaj še ne izboljšujejo. Pričakujemo pa izboljšanje, saj že kar nekaj gospodarstva kaže dobro dinamiko razvoja," je še povedala predsednica uprave Probanke in dodala, da je povpraševanje po finančnih sredstvih veliko in to ne le med podjetji s težavami, pač pa tudi pri tistih, ki imajo dobre ideje in izvozne možnosti.