Lesarji razloge za klavrn položaj vidijo predvsem v državi, ki zanje vsa ta leta ni imela posluha. Poslanka SD Breda Pečan je na včerajšnji vnovični skupni seji parlamentarnih odborov za okolje in za gospodarstvo o tej problematiki deloma pritrdila ugotovitvi lesarjev. "Znotraj vlade ni nobenega zanimanja za lesno industrijo, toda če povem zelo nežno in milo, tudi gozdarji, žagarji in lesarji niste ravno največji prijatelji med seboj. Tudi iz tokratne razprave je videti, da ne znate sesti za skupno mizo."

Služba vlade za podnebne spremembe je pripravila osnutek programa trajnostnega razvoja vrednostne verige lesa, katerega cilj je zagotoviti domače povpraševanje po odkupu lesa in povečati posek predvsem v zasebnih gozdovih. Slovenija ima po besedah Jerneja Stritiha, direktorja službe za podnebne spremembe, težave tudi s kakovostjo žag, zato nam posel odžirajo Avstrijci, poleg tega država les oziroma izdelke iz njega premalo uporablja. "Predpise je treba urediti tako, da bo država promovirala uporabo lesa," predlaga Stritih. Z njim se strinja tudi Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete. "Promocije rabe lesa bi moralo biti vsaj toliko, kot je imamo za biomaso," meni Pohleven. Po njegovem bi morala Slovenija les opredeliti kot nacionalno surovino, saj je ena redkih surovin, ki je imamo dovolj oziroma celo v izobilju, nujna pa je, tako Pohleven, tudi ustanovitev inštituta za lesarstvo na nacionalni ravni. Toda ob obilju že delujočih institucij, ki so povezane z gozdom in lesom, se je zdel takšen predlog nekaterim poslancem nesmiseln. "Samo čakal sem na predlog, da bi se ustanovila neka nova institucija, in sem ga dočakal," je odvrnil Rudolf Petan iz SDS.

Odbora sta včeraj znova sprejela kopico sklepov (nazadnje sta to storila lanskega maja), kako izboljšati razmere v lesni verigi. Predstavnik Bresta iz Cerknice je poudaril, da je treba to verigo graditi na visoki dodani vrednosti, ki ni na žagi, ampak pri proizvajalcih končnih izdelkov, a ker že leta ostaja le pri besedah, je lesna industrija danes na kolenih, je povedal. Zato lesarji nestrpno pričakujejo rezultate 185 milijonov evrov vrednega razpisa v razvojne centre slovenskega gospodarstva (znani naj bi bili prihodnji teden), ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarstvo, med 42 prijavljenimi projekti pa jih je osem s področja lesa.