Tako je 1. julija odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu v Bernu Leigh Carter poročal, da mu je tedanja švicarska ministrica za gospodarstvo Doris Leuthard na srečanju predlagala, da bi švicarska vlada ustavila delovanje inženirskega podjetja Colenco v Iranu.
Poleg tega mu je nakazala tudi možnost, da bi Švica prevzela kakega zapornika iz ameriškega taborišča za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi, povzema ameriška tiskovna agencija AP.
Na ta način bi Švica dokazala svojo pripravljenost "za rešitev vseh odprtih vprašanj med državama", vključno z rešitvijo primera banke UBS, je glede na depešo dejala Leuthardova.
Leuthardova, zdaj ministrica za okolje in transport, je danes že zanikala, da bi naredila neposredno povezavo med zadevami. "Med rednimi stiki med Švico in ZDA smo pa seveda govorili o teh zadevah ... Normalno je, da skuša Švica med takimi srečanji braniti svoje interese," je pojasnila v izjavi za javnost.
Dodala je sicer še, da Švica med takimi srečanji tudi jasno pove, "kaj pričakuje od svojega sogovornika", še povzema AP.
Švica je od nastanka te depeše sprejela že tri zapornike iz Guantanama, Colenco pa je na zahtevo švicarske vlade leta 2009 prenehal delovati v Iranu. Prav tako se je vmes končal proces proti UBS, potem ko je banka pristala na plačilo 780 milijonov dolarjev kazni, ameriškim oblastem pa je dala tudi več tisoč tajnih podatkov. Obtožena je bila, da bogatim Američanom prek tajnih računov v davčnih oazah omogoča izogibanje plačilu davkov, še navaja AP.
