Prav tako je ameriški veleposlanik v Parizu Craig Stapleton, prijatelj in poslovni partner nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, leta 2007 ameriški vladi predlagal, naj sestavi seznam držav, ki nasprotujejo gensko spremenjenim organizmom (GSO), potem pa tako največje nasprotnice GSO kot Unijo kaznuje s trgovinsko vojno. Predlog je nastal kot posledica francoskih prizadevanj za prepoved gensko spremenjene koruze ameriškega podjetja Monsanto na svojem ozemlju. Depeše namreč razkrivajo, da so ameriški diplomati delali neposredno za podjetja, ki proizvajajo GSO, torej tudi za Monsanto.
GSO prikazovali kot nujo
Iz drugih nedavno objavljenih zaupnih depeš je razvidno, da so ameriški diplomati GSO po svetu skušali uveljaviti kot strateško in ekonomsko nujo. V svojih prizadevanjih so še posebno pritisnili na Vatikan, saj imajo katoliški škofje v svetu, predvsem pa v državah v razvoju, velik vpliv.
Gojenje GSO v Evropski uniji že desetletja predstavlja jabolko spora med državami članicami Unije. Trenutno se mnenja krešejo okoli predloga evropske komisije, da bi smele države, ki sicer že imajo dovoljenje Unije za gojenje v Evropi, same odločiti, ali bodo na svojem območju omejile oziroma prepovedale pridelavo GSO. Kot smo v Dnevniku že poročali, okoljevarstveniki opozarjajo, da je predlog past, s katero želi GSO naklonjena komisija pospešiti uvajanje takšnih poljščin na evropsko ozemlje. Posamezne države članice se bodo namreč teže kot Unija upirale pritiskom Svetovne trgovinske organizacije in multinacionalk, ki bodo zaradi kršenja načel svobodne trgovine skušale s tožbami priti do dovoljenj za gojenje GSO v državah EU. Poleg tega so okoljski ministri leta 2008 jasno povedali, da je treba poostriti postopke odobravanja GSO na ravni EU, z omenjenim predlogom komisije pa bi se tej zahtevi izognili.
Zdravstveni in okoljski dejavniki
Na zadnjem zasedanju Sveta EU za okolje decembra lani je večina okoljskih ministrov, tudi slovenski, še enkrat zahtevala izpolnitev vseh zahtev, ki jih je Svet pred dvema letoma sprejel glede gojenja GSO. Ministri so se takrat zavzeli za že omenjeno strožje ocenjevanje okoljskega tveganja v procesu podeljevanja dovoljenj za gojenje, poleg tega so pozvali komisijo, naj pripravi poročilo o družbeno-ekonomskih koristih in tveganjih pri uvrščanju GSO na trg. Prav tako so komisiji predlagali, naj določi mejne vrednosti, nad katerimi bi bilo treba jasno označiti vsebnost GSO v konvencionalnih semenih.
Ministri so tudi menili, da mora komisija svoj predlog dopolniti s seznamom možnih razlogov, zaradi katerih bi države članice lahko prepovedale gojenje GSO-organizmov. Unija se trenutno o dodelitvi dovoljenja odloča na podlagi zdravstvenih in okoljskih dejavnikov, po novem predlogu pa bi države članice lahko prepovedale gojenje GSO na svojem ozemlju tudi iz drugih razlogov. Ti bi morali biti v skladu z evropsko pogodbo, torej ne bi smeli biti v nasprotju z določili o delovanju notranjega trga Unije ali zahtevami Svetovne trgovinske organizacije.
