Na vprašanje, zakaj se je posvetoval z neodvisnimi strokovnjaki, ni pa sprejel ponujene roke računskega sodišča, je Pahor odgovoril, da se je odločil, da se bo s predsednikom sodišča Igorjem Šoltesom srečal potem, ko bo odločitev že sprejeta.

Ob tem je povedal, da je Križanič nominalno najbolj obremenjen minister te vlade, kljub temu pa je izpolnil veliko nalog, ki jih v svojem mnenju navaja računsko sodišče. Minister Križanič je le potrdil premierjeve besede, da so "izvedli vse, kar je bilo v njihovi moči, pri tem pa so računskemu sodišču hvaležni za njegove usmeritve." Računsko sodišče je razrešitev finančnega ministra predlagalo 12. januarja zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi.

"Računsko sodišče nima pravice, da bi presojalo ustreznost Pahorjeve odločitve, to pravico ima javnost," se je na premierjevo odločitev, da ne sledi pozivu računskega sodišča o razrešitvi ministra Križaniča, odzval predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Dejal je, da je dolžnost sodišča, da v zakonsko določenih okoliščinah vloži poziv za razrešitev odgovorne osebe, ta oseba je dolžna na poziv odgovoriti v določenem roku, predsednik vlade pa ima pravico, da se odloči, ali bo to osebo razrešil ali ne. Za Šoltesa je bolj kot Pahorjeva odločitev bistveno to, da se reši problem, zaradi katerega je sodišče pozvalo h Križaničevi razrešitvi, torej da se uredi področje evidentiranja javnih financ. Na vprašanje, ali se strinja s Pahorjevim mnenjem, da je Križanič v veliki meri uspel izpolniti zahteve računskega sodišča, pa je povedal, da sodišče ne bi pozvalo h Križaničevemu odstopu, če bi bilo vse tako, kot to skuša prikazati minister. Potrdil je tudi, da so na računskem sodišču včeraj dobili Pahorjevo pismo, v katerem je ta utemeljil svoje razloge za odločitev.

"Danes vam ne znam in nočem povedati, kakšna bo moja naslednja odločitev, če bom pozvan h kakšni novi razrešitvi ministra," je dejal premier in dodal, da bo vsakič znova pretehtal razloge in se odločil, če bo poziv sprejel ali ne. Kot je dejal, zakon o računskem sodišču upošteva delitev oblasti in pristojnosti med njimi. "Ravnam v skladu s pravnim redom, s tem da nase prevzamem odgovornost, da sem se odločil drugače, kot mi je predlagalo, ne naložilo računsko sodišče," je dejal premier.

Prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je moral ministrski položaj lani zapustiti prav zaradi poziva računskega sodišča, je pozdravil odločitev premierja Pahorja, ne glede na to, da "je predsednik vlade mislil, da postavlja visoke pravne standarde, ko je odstavil mene". Prepričan je, da je bil poziv za razrešitev Križaniča politično motiviran, premierju pa je ponovno predlagal, da zakon o računskem sodišču vloži v ustavno presojo.

Največja opozicijska stranka SDS Pahorju prav zaradi drugačnega ravnanja pred letom dni očita dvojna merila. Pridružujeta se ji opozicijski SNS in SLS, prvak SLS Radovan Žerjav pa je dodal, da se je premier očitno uprl rekonstrukciji vlade, čeprav je ta slaba.