Takole nam je razmere v pekarstvu opisal Karel Pojbič, direktor murskosoboškega Mlinopeka, ki je, tako kot večina podjetij v tej panogi, napovedal podražitev svojih izdelkov. Enako bodo storili mesarji, mlekarji... Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj pa so izračunali, da bi bila ob domnevi, da bi se vse cene hrane povišale za pet odstotkov, letna inflacija zaradi tega višja za 0,7 odstotne točke.

Mlinopek bo (predvidoma marca, saj morajo nameravane podražitve trgovcem napovedati dva meseca vnaprej) pekovske izdelke podražil za 4 do 12 odstotkov, najbolj tiste, ki zahtevajo več fizičnega dela. Žito je "korekcijo" cen že izpeljal, v povprečju za 6,5 odstotka, Mlinotest pa za 8 do 12 odstotkov. Dražja bo tudi perutnina. Pivka perutninarstvo namerava na začetku februarja cene večine svojih izdelkov povišati povprečno za pet odstotkov. "Če tega ne storimo, nas bodo cene surovin potopile. Ključni problem je koruza, ki se je v letu dni podražila za 70 odstotkov, dražje so tudi maščobe," pojasnjuje predsednik uprave Janez Rebec.

Meso še nikoli tako poceni?

Divjanje cen surovin "zelo krvavo" občutijo tudi v Farmah Ihan. Direktor Marko Višnar poudarja, da jih najbolj tepejo močne podražitve koruze in soje, a so sveže svinjsko meso lani kljub temu prodajali po štiri odstotke nižjih cenah kot leto poprej. "Že septembra smo skušali povišati cene, vendar nam trgovci tega niso dovolili. Konec novembra smo jim znova napovedali povišanje cen - govedine za osem in svinjine za šest odstotkov -, ki naj bi začelo veljati minuli petek. Toda vidimo, da to ne bo dovolj, zato bomo skušali v kratkem doseči še eno povišanje - za osem odstotkov tako govedine kot svinjine, saj so odkupne cene govedi poskočile za 35 odstotkov. Če nam trgovci podražitev ne bodo odobrili, bomo pač šli iz tega posla, Slovenija pa bo ostala brez domače svinjine in bomo morali kupovati nemško," svari Višnar.

Janez Rebec je prepričan, da meso še nikoli v zgodovini ni bilo tako poceni, kot je trenutno, zadnja podražitev v Sloveniji pa je bila leta 2008. Tudi mlekarne svojih izdelkov tri leta niso dražile, zdaj pa bodo na podražitveni vlak vstopile skupaj z drugimi živilci. Grega Ermenc, izvršni direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah, napoveduje, da bodo predvidoma 1. februarja nekatere svoje izdelke podražili povprečno za 3,5 odstotka; večino za dva do štiri odstotke, nekatere tudi do šest. A razlog za podražitev ni dražja surovina (višja odkupna cena mleka), temveč drugi dejavniki. Ermenc je omenil 14-odstotno podražitev cen nafte v zadnjem letu, za deset odstotkov je dražja tudi plastična in papirnata embalaža, višje so cene drugih surovin, ki jih potrebujejo za svoje izdelke... "Leta 2008 smo mleko in mlečne izdelke podražili za 15 odstotkov, zato zaradi tokratnega dviga cen družinska košarica ne bo tako trpela," potrošnike tolaži Ermenc.

Cene višajo tudi špekulanti

Tona pšenice je na evropskih borzah zadnje dni stala celo več kot 300 evrov, medtem ko so mlinarji in peki poleti slovenskim pridelovalcem zanjo plačali v najboljšem primeru 130 evrov. Že kmalu po žetvi so cene poskočile, a odkupovalci takrat še slišati niso hoteli, da bi kmetom plačali razliko. Nasprotno, že avgusta so zagrozili, da bodo morali zaradi divjanja svetovnih cen pšenice svoje izdelke kmalu podražiti. "Za tono pšenice smo dobili le od 110 do 130 evrov, ker delež povprečne cene pšenice v povprečni ceni kruha predstavlja samo pet do šest odstotkov, bi bila napovedana podražitev kruha škandalozna. Kruh bi se moral poceniti za 30 do 40 odstotkov, ne pa podražiti," so lansko poletje trdili slovenski kmetje. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pa so takrat ocenili, da bi bila podražitev kruha "neposredni napad na življenjski standard delavcev" in državo pozvali, naj naredi red v proizvodni verigi do končnega izdelka.

V Žitu so lansko poletje napovedali desetodstotni dvig cen kruha, ki so ga (v nekoliko nižjem deležu - 6,5 odstotka) izpeljali šele zdaj. Takrat so glede na povprečno porabo kruha v Sloveniji izračunali, da bi povprečni slovenski potrošnik ob morebitni desetodstotni spremembi cene za nakup kruha na mesec namenil približno evro več kot prej. Karel Pojbič pa na naše vprašanje, zakaj niso poleti, ko je bila slovenska pšenica zelo poceni, tega izkoristili in je odkupili več, odgovoril: "Odkupili smo toliko, kolikor je je bilo na voljo." Toda kmetje se s takšnim odgovorom ne strinjajo, kajti mnogi so s pšenico raje nahranili živino, kot da bi jo pod ceno prodali po njihovem stiskaškim mlinarjem in pekom.

Krma iz žit za živali v večini evropskih rej predstavlja več kot polovico vseh stroškov. Ker je bil evropski trg z žiti nestabilen že jeseni, sta takrat Poljska in Grčija Bruslju predlagali delno sprostitev žit iz interventnih zalog, saj je obstajal sum, da nekateri veliki trgovci z žiti špekulirajo. "Kolikor vem, so silosi s koruzo pri proizvajalcih v bližnjih državah kar precej polni. Vsi čakajo, da se bo cena ustalila, da ne bi slučajno kaj izgubili, če bi surovino prehitro prodali," ugotavlja tudi Janez Rebec in dodaja, da po njegovem na zmedo na evropskem trgu z žiti vplivajo tudi bioplinske naprave, ki kot surovino uporabljajo žita, najštevilnejše pa so v Avstriji in Nemčiji.