Na Umarju opažajo, da se cene prehranskih in drugih surovin na svetovnih trgih dražijo že nekaj časa. Do prenosa v maloprodajne cene v Sloveniji je začelo prihajati z novim letom, kar je povezano predvsem z dejstvom, da se v tem času med dobavitelji in trgovci oblikujejo novi plačilni pogoji za letošnje leto.

Prenos gibanja cen surovin na svetovnih trgih v slovensko inflacijo bo odvisen od splošnih gospodarskih razmer, ki so v primerjavi s situacijo pred leti precej slabše. Prenos bo odvisen tudi od konkurenčnih razmer v trgovski panogi, kjer pa je v Sloveniji v tem času prišlo do izboljšanja, navajajo na Umarju.

Slovenija je cenovne šoke na področju cen prehranskih in ostalih surovin beležila že v letih 2007 in 2008, ko so se cene hrane povišale za 12,9 oz. 3,8 odstotka. V območju evra so se cene hrane v teh dveh letih podražile za 4,9 oz. 3,3 odstotka.

Cene hrane v EU sledijo gibanju cen hrane na svetovnih trgih, vendar so zaradi različne ravni teh cen, sprememb v tečajnem razmerju med ameriškim dolarjem in evrom ter zaradi vpliva zunanjetrgovinske politike EU z agroživilskimi proizvodi relativna gibanja nekoliko drugačna kot na svetovni ravni, pojasnjujejo na Umarju.

Poleg tega obstajajo tudi številni specifični dejavniki, ki v posameznih državah vplivajo na moč prenosa svetovnih nihanj cen. Med razlogi za močnejši prenos rasti cen prehranskih surovin v slovensko inflacijo v razmerah ugodne konjunkture v letih 2007 in 2008 so bile tudi nizka učinkovitost živilsko-predelovalne industrije ter relativno nižja stopnja samooskrbe, visoka koncentracija v delu trgovine na drobno in nezadostno delovanje regulatornih organov na področju konkurence, navajajo na Umarju.

Po podatkih Eurostata se je lani hrana v območju evra podražila za 1,8 odstotka, v Sloveniji pa za 2,3 odstotka.

Kmetijsko ministrstvo pričakovalo rast cen surovin in živil

Rast cen kmetijskih surovin je bila pričakovana, saj dosedanje cene v mnogo primerih niso pokrile niti proizvodnih stroškov, ob napovedanih podražitvah hrane ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tem se zavzemajo za večjo "pravičnost" delitve dodane vrednosti znotraj vseh členov verige preskrbe s hrano.

Kot so sporočili z ministrstva, je bila zato na pobudo ministrstev za kmetijstvo in za gospodarstvo ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, živilskopredelovalne industrije, trgovine, potrošnikov, predstavnik Urada za varstvo konkurence in predstavniki akademske sfere.

Cilj delovne skupine je priprava kodeksa pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano. S stališča ministrstva so zlasti pomembni plačilni roki, ki ne bi smeli znašati več kot 30 dni, še posebej zato, ker imajo živila krajši rok trajanja kot proizvodi ostalih gospodarskih panog. Ministrstvo tudi pričakuje ukinitev neželenih praks sodelovanja med posameznimi členi v verigi preskrbe s hrano (bonitete, super popusti), ki lahko za proizvajalce živil predstavljajo velik strošek in zmanjšujejo konkurenčnost.

Na ministrstvu še ugotavljajo, da ima po dostopnih podatkih vrednost kmetijske surovine v končni prodajni ceni posameznih vrst hrane razmeroma majhen delež.

Odkupna cena pšenice v Sloveniji se je tekom leta 2010 gibala v razponu med 122 in 240 evrov za tono oz. je v povprečju znašala 166,5 evra za tono, kar je za slabih 15 odstotkov nad ravnijo leta 2009, kažejo podatki Tržno informacijskega sistema pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Vlada bi morala nameniti veliko pozornosti temu, da spremlja, kaj se dogaja s posameznimi cenami in tudi vpliva na tiste stroške, pri katerih lahko določa cene, je po kolegiju predsednika vlade ocenila predsednica koalicijske stranke LDS Katarina Kresal.

Tudi gibanja cen se da po njenem mnenju nadzorovati, zato bi v to morali vložiti več napora. Kresalova se zato strinja, da bi to moral biti eden od prioritetnih razmislekov vlade v prihodnje. Sicer pa po njenem ne moremo reči, da je del problema ohlapen nadzor vlade nad cenovnimi gibanji. Nad tem po njenih besedah bdi kar nekaj institucij, ni pa nujno, da ta nadzor ne bi bil tudi boljši. Predlaga, da se ta nadzor skoncentrira na enem mestu. "Tako ali tako smo sredi krize, ljudje težko živijo in izgubljajo delo. Da jim tisti mali dohodek še inflacija oklesti, pa res ni prav," je dejala.