Uradna statistika teh številk sicer ne potrjuje v tako črnogledi meri, a praksa kaže, da smo lahko zaradi brezbrižnega ravnanja uradnikov veseli, da imamo sploh še kakšno zaplato zemlje za pridelavo hrane. Le en primer: občina Braslovče je marca 2008 v Uradnem listu objavila prostorski red, v katerem je, kot danes ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu (MKGP), za gradnjo namenila tudi številne parcele na najboljših kmetijskih zemljiščih, za katere je MKGP izrecno rekel, da morajo ostati kmetijske.
A je medtem na eni od njih zrasel poslovni objekt, na drugi je hiša že pod streho, na tretji je zgrajena do prve plošče, na četrti načrtujejo športni center... Na MKGP so nam potrdili, da so v občini Braslovče ugotovili nepravilnosti, ko je bila namenska raba posameznih parcel določena v nasprotju z izdanimi mnenji tega ministrstva, in sicer pri desetih posegih, ki pa vsak obsega več parcel. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) so avgusta lani opozorili, da obstaja verjetnost, da je nepravilnosti še več, in ga kot pristojni organ za nadzor nad zakonitostjo prostorskih aktov lokalnih skupnosti pozvali, naj preveri usklajenost Prostorskega reda občine Braslovče z izdanimi mnenji MKGP.
Verbalno nadlegovanje
MOP je namreč 11. decembra 2007 občini Braslovče potrdil prostorski red - pod pogojem, da ga uskladi z mnenji MKGP, ki je izrecno zapisal, katerih parcel ni dovoljeno pozidati. "V primeru neupoštevanja navedenega pogoja bodo kršena določila 69. člena zakona o urejanju prostora," so takrat zapisali na MOP in dodali, da skladnost tega akta preveri minister, pristojen za prostor (leta 2007 je bil to Janez Podobnik). A MOP, ki bi takrat moral preveriti, ali je občina v sprejetem prostorskem aktu upoštevala pripombe MKGP, tega ni storil. Vlak za kaj takega pa je tako prostorcem kot kmetijcem že zdavnaj odpeljal, saj bi to morali narediti v šestih mesecih od uveljavitve prostorskega reda (najkasneje do septembra 2008).
Toda uradniki so se zganili šele pred letom dni, in to na vztrajanje krajanov Braslovč, ki so zbrali vrsto dokazov, da naj bi se s kmetijskimi zemljišči dogajale čudne reči, in pristojne večkrat pozvali, naj preverijo njihove sume. "V tej zadevi sem okusil nemoč državljana. Včasih nimam besed, s katerimi bi opisal odnos uradnikov. Občutek imam, da naredijo vse, samo da jim ni treba ničesar narediti," nam je potožil Franc Rojnik, ki je zaradi pozidave kmetijskih zemljišč v občini Braslovče trikrat pisal tudi okoljskemu ministru Roku Žarniću, saj ocenjuje, da je glavni vir zla njegov direktorat za prostor, ki ga vodi Mitja Pavliha. "Ko sem želel od dr. Pavlihe dobiti informacije oziroma prositi za pomoč, sem bil obravnavan skrajno birokratsko in kot smrkavec, češ da verbalno nadlegujem njegove ljudi," je Rojnik zapisal v pismu ministru Žarniću in dodal: "Nekateri akterji na direktoratu za prostor, ki od leta 2007 niso naredili tega, kar bi morali, še naprej v miru uradujejo, kmetijske površine pa izginjajo pod asfaltom in betonom."
Kriminalisti še preiskujejo
Na MKGP so opozorila krajanov, da je občina Braslovče med zazidljive uvrstila tudi parcele, za katere je to ministrstvo izrecno zapisalo, da se jim namembnost ne sme spremeniti, vzeli malce bolj zares kot na MOP. Sume krajanov so preverili in jim pritrdili, izdajo gradbenega dovoljenja na eni od spornih parcel je skušala (neuspešno) zadržati tudi kmetijska inšpektorica, a žal šele po tistem, ko so jo krajani spomnili, da ima pristojnost ukrepati na tak način. Na sume, da naj bi se pri sprejemanju prostorskih aktov občine Braslovče dogajale nepravilnosti, so se še najbolj zavzeto odzvali kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Celjskemu okrožnemu državnemu tožilstvu so podali kazenske ovadbe zoper tri osebe zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Drago Menegalija, tiskovni predstavnik policije za področje kriminalitete, nam je pojasnil, da nam ugotovitev NPU še ne more posredovati, saj informacije v zvezi s tem še zbirajo.
Kriminalisti so minuli teden znova obiskali prostore braslovške občine, kar nam je potrdil župan Branimir Strojanšek, ki je na tem položaju od 3. novembra lani. Občine v času, ko naj bi se dogajale nezakonitosti pri sprejemanju prostorskih aktov, še ni vodil, zato so ga nekateri krajani posvarili, da mu bodo začeli iz omare padati okostnjaki. Tudi zato, ker sta člana nove občinske komisije za okolje in prostor bivši župan Marko Balant in bivši podžupan Vinko Drča, proti katerima naj bi kriminalisti NPU zaradi zemljišč vložili kazenski ovadbi.
"Kot župan sem iskal odgovor na vprašanje, kaj lahko naredim. In ugotovil, da nimam mehanizma, s katerim bi lahko občina zadrževala nadaljnje izdajanje gradbenih dovoljenj na domnevno spornih parcelah. Prostorski red občine namreč velja. Dobil sem mnenje, da je zaplet nastal zaradi neskladij med kmetijskim in okoljskim ministrstvom, kar mi ne daje mandata, da bi kot neki arbiter naredil tako ali drugače. Upam, da bodo neskladja med MOP in MKGP kmalu odpravljena, saj bo to podlaga za ukrepanje občine," nam je pojasnil Strojanšek in obe ministrstvi okrcal, ker nista, ko je bil čas za to, opravili svoje nadzorne funkcije in preverili skladnosti sprejetih prostorskih aktov občine Braslovče.
"Jaz imam mirno vest"
Pravi naslovnik za vprašanje, zakaj so med zazidljiva uvrstili številna kmetijska zemljišča, za katera je MKGP izrecno rekel, da se na njih ne sme graditi, je bivši župan Braslovč Marko Balant. "Prostorski akt je zakonito sprejet. MKGP je le eden od soglasodajalcev v tej zadevi. Mi smo se na njihovo mnenje pritožili na MOP, tam je pa zadeva šla skozi," trdi Balant. Je torej MOP odobril občinski prostorski red, čeprav je bil v nasprotju z mnenjem MKGP? "To je težko reči. Bomo videli, kaj bo. Menim, da je z našim prostorskim aktom vse v redu," je poudaril nekdanji župan Braslovč in dodal: "Jaz imam mirno vest. Ničesar protizakonitega nisem naredil in se tudi z nobeno stvarjo nisem okoristil, saj nimam zemljišč."
Balant je do veljavnega sistema varovanja kmetijskih zemljišč zelo kritičen. "Celovito je treba pogledati, kaj se s spremembo namembnosti izgubi in kaj pridobi. Verjamem, da se izgubi kmetijska zemlja, vendar v minimalnem obsegu, dobimo pa nova delovna mesta, ki jih v kmetijstvu ni. Strinjam se, da je treba skrbeti za kmetijska zemljišča, vendar ne tako, kot zdaj skrbimo. Ščitimo jih z zakonom, ni nam pa mar, kaj se dogaja z njimi. Zemljišče je namreč vredno samo toliko, koliko na njem pridelaš. In če nič ne pridelaš, nastaja gospodarska škoda, po drugi strani imajo občine potrebe po razvijanju industrije, a je nimajo kam usmeriti," meni Marko Balant. Boji se tudi, da bo novi zakon o kmetijskih zemljiščih razvoj Slovenije še bolj zavrl. "Če je ustavitev pozidave glavni in edini cilj, je tak zakon povsem zgrešen. Osnovni cilj bi morala biti vizija, kaj bomo v Sloveniji počeli čez 30, 40 let. Zato se piše zakon, ne pa da nastaja z danes na jutri samo zato, ker je nekdo v Ljubljani ali Braslovčah zemljo prodal malce dražje, kot jo je kupil," meni Balant.
Spomnimo, pred meseci je morala mestna občina Ljubljana iz prostorskega akta izločiti 3,6 hektarja najboljših kmetijskih zemljišč na območju Smodinovca, na katerih naj bi zrasla infrastruktura za potrebe Darsa in policije. MKGP je dovoljenje za spremembo namembnosti teh zemljišč dal, a si je nekaj dni pozneje premislil. Žal šele po tistem, ko so Finance razkrile, da omenjeni instituciji naložbe na teh zemljiščih sploh ne zanimajo in da naj bi se večmilijonski zaslužek v primeru prekategorizacije teh zemljišč v zazidljiva znašel v žepih zasebnikov, ki naj bi bili blizu županu Jankoviću.
